Najbrž bo kar nekaj Slovencev že na štartu Gira v Budimpešti 9. in 10. maja. V soboto bo na sporedu 8,6 kilometra dolg kronometer, dan pozneje pa bo v madžarski prestolnici začetek druge etape, ki se bo končala v Györu. Iz Murske Sobote je do Budimpešte 290 km oziroma slabe tri ure vožnje, iz Ljubljane 460 km oziroma za štiri ure in pol poti.

Še bližje Sloveniji bo rožnata karavana v ponedeljek na zadnji madžarski etapi. Cilj bo v Nagykanizsi, ki ima tudi slovensko ime Velika Kaniža. Iz Lendave je do tja le 55 km ali dobre pol ure vožnje. Pot iz Ljubljane traja nekaj več kot dve uri in pol (250 km).

Kronometer med vinogradi
Naslednji datum, ki si ga je treba podčrtati, je sobota, 23. maja. Marsikaterega zaljubljenca v kolesarstvo bo tedaj zaneslo na zahteven, 33,7 km dolg kronometer v beneške griče severno od Trevisa, ki so poznani predvsem po penečem vinu prosecco in so jih letos julija uvrstili na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine (UNESCO). Štart v Coneglianu je 225 km iz Ljubljane, cilj v Valdobbiadeneju 260 km (tri ure vožnje).

Piancavallo neločljivo povezan s Pantanijem
Največ slovenskih navijačev se bo gotovo odločilo za obisk sklepnega vzpona na Piancavallo naslednji dan. Klanec je dolg 14 kilometrov, povprečni naklon je osemodstoten, najstrmejši odseki sredi vzpona imajo 14-odstoten naklon. Tamkajšnje smučišče na skrajnem zahodnem robu Furlanije – Julijske krajine je bilo nekoč dobro znano tudi najboljšim alpskim smučarkam. Veronika Šarec je 19. decembra 1987 v Piancavallu prvič stala na stopničkah v svetovnem pokalu, ko je v slalomu zasedla tretje mesto.

Sorodna novica Zadnji teden Gira 2020 bo peklenski, znova trije kronometri

Štart 15. etape bo sicer na vojaškem letališču v Rivoltu, kjer ima sedež slovita akrobatska skupina Frecce Tricolori, ki bo praznovala 60-letnico delovanja. Vzpon na Piancavallo pa se začne v drugem kraju, ki ima vojaško oporišče, v Avianu. Še pred tem bodo morali kolesarji opraviti s tremi drugimi vzponi. Do Piancavalla je iz Ljubljane 230 km oziroma slabe tri ure vožnje, iz Nove Gorice 130 kilometrov in ena ura vožnje manj.

Hrib nad beneško in furlansko nižino nedaleč od Pordenona je do zdaj dvakrat gostil Dirko po Italiji. Leta 1998 je Marco Pantani na 14. etapi odvrgel čepico in z nizom napadov, kar je napovedal že pred štartom, za 13 sekund ugnal Pavla Tonkova in Alexa Zülleja. Slonček iz Cesenatica je nato slavil še pet dni pozneje in se na koncu veselil tudi skupne zmage. Tistega leta je nato dobil še Tour.

Leta 2017 zmaga Lande
Pred dvema letoma in pol je dva dni pred koncem dirke v Piancavallo prvi prišel Španec Mikel Landa. Nosilec rožnate majice Tom Dumoulin je močno trpel in tudi izgubil skupno vodstvo, a si je zadnji dan dirke na kronometru v Milanu vendarle prikolesaril edino zmago na največjih treh etapnih dirkah.

Ponedeljek, 25. maja, bo drugi prosti dan na Giru 2020, ki ga bodo v Furlaniji poskušali čim bolje izkoristiti predvsem v turistične namene.

Dvakrat skozi Čedad
V torek, 26. maja, bo dirka najbližje Sloveniji. Etapa se bo začela na Trgu svobode v Vidmu, v uvodnih kilometrih pa se bodo kolesarji skozi Fojdo (Faedis) povzpeli v Čenebolo ter spustili v Čedad in Špeter Slovenov. Ti kraji v Beneški Sloveniji so Giro gostili že leta 2016, ko sta bila vrhunca vzpona v vasi Matajur in Porčinj.

Dolgo je kazalo, da bo štiri leta pozneje cilj še 335 metrov višje od vasi Matajur pri zavetišču Pelizzo (1320 m n. v.), vendar so morali nazadnje predvideni 14-kilometrski vzpon iz Sovodenj (Savogna) skozi vasico Čepletišče črtati iz koledarja zaradi logističnih težav – pomanjkanja prostora na vrhu in pod njim ter odsotnosti alternativne ceste za dostop do zavetišča. Mali Ventoux, ki se pne nad Nadiškimi dolinami, je nadomestil Piancavallo.

Po približanju meji na vsega nekaj kilometrov severno od Goriških brd med vzponom k romarskemu svetišču Stara gora nad Čedadom (Castelmonte; 612 m n. v.) bodo Corso Rosa še enkrat pozdravili gledalci v Čedadu in Fojdi, preden se bo etapa razpletla severozahodno od Vidma, kjer bodo tekmovalci kar trikrat opravili vzpon na Monte di Ragogna (494 m n. v.). Cilj bo po dveh 27-kilometrskih krogih v San Danieleju del Friuli, mestecu, katerega zaščitni znak je svetovno znani pršut. To bo najdaljša, 228 km dolga preizkušnja.

Za konec ravnina v Milanu
Odločilne etape bodo nekoliko dlje, a v primeru dobrih nastopov Slovencev to gotovo ne bo ustavilo romanja slovenskih ljubiteljev kolesarstva tudi na sam zaključek dirke, kakršnemu smo bili priča na zadnjih treh etapah letos maja. Če se je Giro 2019 končal s kronometrom v Veroni, se bo prihodnje leto s tretjo vožnjo na čas v Milanu. Dolga bo 16,5 km in bo povsem ravninska. Prestolnica Lombardije bo 78. gostila zadnjo etapo.