Poljub gromozanske granitne kocke, ki jo je zmagovalka Elisa Longo Borghini komajda dvignila. Da, tudi tako velike so kocke, s katerimi so tlakovani odseki na francoskem severu in dajejo dirki Pariz–Roubaix njen pečat in sloves najtežje enodnevne dirke na svetu. Foto: Reuters
Poljub gromozanske granitne kocke, ki jo je zmagovalka Elisa Longo Borghini komajda dvignila. Da, tudi tako velike so kocke, s katerimi so tlakovani odseki na francoskem severu in dajejo dirki Pariz–Roubaix njen pečat in sloves najtežje enodnevne dirke na svetu. Foto: Reuters

124,7 km dolga enodnevna dirka od Deinana do ciljne črte na velodromu v Roubaixu je imela 18 odsekov z zloglasnimi granitnimi kockami francoskega severa v skupni dolžini 29,2 km.

Okvara, ko se je dirka lomila

Po dobri polovici dirke, na 13. sektorju kock (na poti do Roubaixa se odseki odštevajo), je prišlo do razpada glavnine. Ravno takrat je spustila zadnja guma slovenske državne prvakinje Eugenie Bujak (UAE ADQ), ki je do takrat vozila v sprednjem delu glavnine.

Ikonični velodrom na prostem v Roubaixu, kjer je cilj
Ikonični velodrom na prostem v Roubaixu, kjer je cilj "severnega pekla", je po lanskem 2. oktobru pozdravil novo italijansko zmago. Foto: Reuters

Samostojni napad za zmago dolg 34 km

Ekipa Trek Segafredo je polovila skupni napad dvojca Lotte Kopecky – Marta Bastianelli, nato pa je 34 km pred ciljem v samostojni pobeg krenila italijanska državna prvakinja. Elisa Longo Borghini je bila premočna za zasledovalke, v kateri so njene ekipne kolegice kvarile tempo.

Trek Segafredo ubranil premierno zmago

S prednostjo slabe pol minute je 30-letnica iz Piemonta prišla do 30. zmage v karieri, v kateri je slavila tako Po Flandriji (2015) kot na Strade Bianche (2017). Obenem je nadgradila lansko tretje mesto in nasledila ekipno kolegico Lizzie Deignan, ki je za Trek Segafredo lani jeseni v dežju in blatu postala zgodovinska prva zmagovalka ženskega Pariz–Roubaixa. Britanka je odsotna zaradi nosečnosti. Na startu ni bilo tudi lani drugouvrščene Marianne Vos (Jumbo Visma), ki je bila pozitivna na covid.

Sprint zasledovalne skupine na velodromu je pripadel belgijski prvakinji Lotte Kopecky (SD Worx), ki je letos že slavila tako na Strade Bianche kot Po Flandriji. Uspeh ameriško-italijanske ekipe pa je s 3. mestom dopolnila Nizozemka Lucinda Brand.

Dirka, na kateri se pride v cilju kljub "metli"

V največji skupini kolesark je v cilj prišla tudi edina Slovenka na dirki Eugenia Bujak, ki je osvojila 66. mesto med 98 kolesarkami, ki so dokončale severni pekel v dovoljenem času. 43 kolesark je ostalo brez uvrstitve, pri čemer je 27 kolesark prišlo do cilja na velodromu, a izven časovne zapore.

Sorodna novica Mohorič: Če te je strah kock, si se predal, še preden si zapeljal nanje

Na velikonočno nedeljo 119. Pariz–Roubaix

Kolesarje "severni pekel" čaka na velikonočno nedeljo. V 119. izdaji Pariz–Roubaix od Compiegna do slovitega velodroma v Roubaixu, od skupno 257,5 km pa bo 54,8 km s kockami tlakovanih odsekov, ki jih bosta skušala kar najhitreje premagati tudi dva Slovenca Matej Mohorič in Luka Mezgec. Mohorič sodi v širši krog favoritov in je kapetan ekipe Bahrain Victorious, ki je na lanski epski jesenski izvedbi v blatu slavila s Sonnyjem Colbrellijem.

Prvi favorit je brez dvoma Mathieu van der Poel, ob njemu najvišje kotirata Stefan Küng in povratnik po covidu Wout van Aert. A ob njih je še kopica kolesarjev z močnimi ekipami, ki so sposobne skrojiti razplet najtežje enodnevne dirke na svetu.