Za Norveško je to tretja zmaga na dirki, pred desetimi leti jo je dobil Edwald Boasson Hagen, leta 2006 pa Thor Hushovd.

Kolesarji so imeli med belgijsko klasiko velike težave z vetrovnimi sunki, še posebej v prvi uri kolesarjenja. Dirka z desetimi vzponi in tlakovanimi cestami je ena tistih klasik, na kateri imajo največ možnosti šprinterji in tudi tokrat jo je osvojil specialist za šprint.

Zvezdnik Peter Sagan, ki je to dirko že trikrat dobil, bil enkrat drugi in dvakrat tretji, tudi tokrat ni bil daleč od uspeha. Presenetljivo hitro se je znašel v ubežni skupini, ki se je predvsem zaradi vetra lahko oblikovala že po 50 kilometrih ravninske vožnje.

Ko se je razlika začela zmanjševati, se je Sagan skupaj Matteom Trentinom, Dylanom Teunsom in Mikom Teunissenom (pozneje se jim je pridružil še Luke Rowe) odločil za napad, njihov beg je trajal vse do 18 kilometrov pred ciljem, ko jih je zasledovalna skupina tudi zaradi aktivnega Mohoriča ujela. Do konca je bilo še nekaj napadov, do zadnjega kilometra je bila v prednosti četverica kolesarjev, v kateri favoritov ni bilo, a na koncu je vendarle odločil sprint.

Kristoff ugnal Degenkolba
Sledil je pričakovani šprint, ki ga je začela ekipa Jumbo-Visma, smetano pa je pobral Kristoff (UAE Team Emirates), ki je švignil iz zavetrja in odšprintal do druge zmage v letošnji sezoni. Drugo mesto je zasedel Nemec John Degenkolb, tretje pa Belgijec Oliver Naesen.

Mohorič je še enkrat dokazal, da je v izvrstni formi. Ves dan je kolesaril skupaj z najboljšimi, pokrival je napade in lovil ubežnike, brez pomoči svoje ekipe Bahrain Merida je bil v odličnem položaju za zaključni šprint, na koncu je ciljno črto prečkal kot deveti.

Tratnik, Pibernik in Mezgec odstopili
Mohorič je bil edini od štirih Slovencev, ki je prišel v cilj, odstopila sta njegova klubska kolega Jan Tratnik in Luka Pibernik in tudi kolesar ekipe Mitchelton Scott Luka Mezgec.

Mohorič: To je bil maksimum, kar sem lahko iztržil
"Resnično sem lahko zadovoljen. Tako s predstavo kot rezultatom in dejstvom, da je napora konec. Iz dirke sem potegnil največ, kot sem lahko. Že zgodaj sem ostal sam, pomoč sem imel le do sredine etape, pa tudi v šprintu sem bil zaprt, tako da je bilo deveto mesto maksimum, kar sem lahko iztržil. Po moje je bila to najtežja dirka v zadnjih štirih letih, težje so bile le tiste na začetku profesionalne kariere, ko še nisem bil tako dobro pripravljen. Belgija je res nekaj posebnega, vedel sem sicer, da bo težko, da bo pa tako, pa si nisem predstavljal," je po dolgi dirki dejal Mohorič, ki pa se ni pritoževal nad vetrom, ki je dirko še otežil: "Veter meni ustreza. Rad imam, da piha, saj sem v takih razmerah, ki dirko naredijo težjo, boljši. V petek ni pihalo, pa nisem mogel biti z najboljšimi, danes, ko je pihalo, pa sem bil lahko."

"Šprint je bil kaotičen. Sam sem moral dvakrat prenehati poganjati, zavirati, a podobne težave so imeli tudi drugi. Za vse je bilo enako, izgovorov ne bom iskal, konec koncev menim, da je deveto mesto glede na vse okoliščine odličen rezultat. Imeli smo veliko smole. Ivan Cortina je čutil posledice petkovega padca in poškodbe, Luka Pibernik je kmalu padel, Colbrelli pa je imel že na začetku mehanske težave, polomil je zadnji obročnik, nekaj časa je bil z mano le Marcel Sieberg, ki mi je veliko pomagal. Upam, da bo glede tega še bolje na naslednji teden na Dirki po Flandriji, tudi tam bom za Sonnyjem drugi kapetan. Bomo videli, kdo bo v prvem planu. Ne mislim, da sem trenutno v boljši formi kot Sonny, v petek je šlo bolje njemu, danes, ko sem bil jaz razpoložen, pa je imel smolo," je še dodal Gorenjec.

Gent-Wevelgem, 250 km:                
  1. A. KRISTOFF       NOR     5:26:04
  2. J. DEGENKOLB      NEM         vsi
  3. O. NAESEN         BEL            
  4. M. VAN DER POEL   NIZ            
  5. D. VAN POPPEL     NIZ            
  6. A. PETIT          FRA        isti
  7. M. TRENTIN        ITA            
  8. R. SELIG          NEM            
  9. M. MOHORIČ        SLO            
 10. J. DEBUSSCHERE    BEL         čas