slej.
Že v tem tednu sta dejavna Marko Kump in povratnik v najvišji rang dirk Jani Brajkovič.
Premor brez tekmovanj, ki je trajal skoraj tri mesece, je bil tokrat izjemno pester. Sploh z vidika dveh moštev, kjer si kruh služita dve tretjini že omenjenih slovenskih kolesarjev, ki se jim je iz vse bolj skromnega domačega dogajanja uspelo prebiti vse do elite.
Slovencem je vrata na stežaj odprlo novonastalo moštvo iz miniaturne države v Arabskem morju - Bahrajn. Vrata je tam s svojimi navezami vešče odpiral nekdanji športni direktor novomeške Adrie Mobil Milan Eržen, ki je dobil zagotovilo bahrajnskega princa, privrženca triatlona, da bo nekaj sezon s svojega bančnega računa podpiral tudi kolesarstvo na najvišji ravni.
Bahrajn je morda celo moštvo, od katerega kolesarski svet pričakuje največja presenečenja v prvem letu delovanja na najvišji ravni. Sploh bo njihov glavni adut Italijan Vincenzo Nibali. On se ne glede na zamenjavo moštva na glas spogleduje z zmago na jubilejnem Giru, ki bo v maju obrnil 100. stran v svoji zgodovini. In že zdaj ni malo takih, ki bi se na seznam zmagovalcev rožnatega kroga vpisali prav ob tem jubileju. Za nameček se Giro začenja prav na Siciliji, kjer je rojstni kraj "morskega psa", kot v kolesarskem svetu že vrsto let imenujejo Nibalija, ki je med redkimi na svetu, ki jim je doslej uspelo zmagati na trojčku največjih dirk v letu.
Mnogi pri nas gredo tako daleč, da bahrajnsko moštvo enačijo kar s slovenskim, saj je ob šestih kolesarjih tam še precej slovenskega osebja. Pa naj bo dovolj, da še enkrat spomnimo, da je prvi strateg arabskih otočanov za zdaj še vedno selektor slovenske reprezentance Gorazd Štangelj, ki pa se bo s to funkcijo skoraj zagotovo razšel že v naslednjih tednih. Enostavno sta to dve zadolžitvi, ki jih je skorajda nemogoče opravljati skupaj.
Če ostanemo na Arabskem polotoku pa bodo od tam zdaj plačo prejemali še trije kolesarji, ki smo jih še ob koncu lanske sezone videli v krempljih kitajskega kapitala. Zadnji ponos italijanskega ekipnega kolesarskega športa Lampre so namreč nazadnje pod svoj klobuk vzeli v Združenih arabskih emiratih. Ali gre za muho enoletnico ali kaj več, zdaj lahko le ugibamo, veseli pa nas, da slovenska trojka Polanc, Mohorič in Kump ni ostala brez delodajalcev, saj so se fantje v neugodnem položaju znašli v zelo kočljivem delu leta. Da so pri zahodnih sosedih prav ob jubileju njihovega ponosa ostali brez moštva na najvišji ravni, pa Italijane najbrž močno peče, toda kruta resničnost je udarila tudi pri njih. V zadnjih sezonah so morali odpovedati številne dirke, denimo tudi tisto v Lonjerju nad Trstom, kjer se je običajno tudi za naše klube začenjala nova sezona na začetku marca.
Doma na srečo v koledarju ostaja dirka v Izoli. Stari, novi predsednik Tomaž Grm bo dobil priklon klubov, da bo slovensko kolesarstvo vodil še naprej. Največji izziv pa bo, kakšna bo usoda novomeškega kluba, ko bo največji pokrovitelj le tega v francoskih rokah. Nikakor ne smemo niti mimo edine slovenske zasedbe, ki ji je dano krojiti tudi svetovni vrh. Kolesarke BTC Ljubljane so dirko v Avstraliji izpustile, svetovni izziv pa se za njih začenja prvo soboto v marcu na prašnih cestah Toskane.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje