Zaradi grožnje, ki jo zdravju in zdravstvenemu sistemu predstavlja pandemija koronavirusa, ter zaradi novih ukrepovo francoskih oblasti tako na državni kot lokalni ravni sta se prireditelj ASO in Mednarodna kolesarska zveza (UCI) odločila, da odpovesta najprestižnejšo in najtežjo ter posledično tudi med kolesarji najbolj osovraženo kolesarsko dirko.

Odpovedana tretjina supernedelje
Ravno v letu 2020 bi sicer morali na kolesarsko supernedeljo, 25. oktobra, izvesti tudi prvi severni pekel za ženske, tako pa je zdaj odpadla tudi 118. izvedba dirke Pariz‒Roubaix, ki na 257 km poti iz okolice francoske prestolnice proti severu države postreže s kar 27 odseki granitnih kock, ki uničujejo voljo in kolesa nastopajočih. V nedeljo, 25. oktobra, bi se morala odviti zadnja etapa letošnje Dirke po Italiji, sočasno pa bi se na Dirki po Španiji 6. etapa končala na ikoničnem Tourmaletu.

Severni pekel odpadel le v vojnih letih
Pariz‒Roubaix je kultna enodnevna dirka, ki so jo prvič, in to že takoj za profesionalce, izvedli leta 1896 (slavil je Nemec Josef Fischer). V dosedanji zgodovini sta običajno dirkanje na drugo nedeljo v aprilu preprečili le svetovni vojni. Odpadle so tako dirke v letih 1915‒1918 in 1940‒1942, nato pa so kljub vojnim letom nadaljevali dirkanje.

Pandemija je temeljito pretresla svet in s tem tudi šport. Eden prvih športov, ki se je sredi tekmovanja zaustavil, je bilo ravno kolesarstvo ‒ čez noč so tako zaustavili in pokrajšali etapno dirko Po Emiratih. Po drugi strani je bilo ravno kolesarstvo eden izmed pionirjev ponovnega zagona športa in je z napovedjo mehurčkov oralo ledino.

Izpeljani Tour in trije spomeniki
Spremenjen, okrnjen in izredno zgoščen urnik je prinesel najprej dva italijanska spomenika v prvi polovici avgusta: Milano‒Sanremo in Po Lombardiji. Sledila je poznopoletna izvedba Dirke po Franciji, med katero so izredno strogo zamejeni ekipni mehurčki zdržali.

Izvedeno je bilo tudi okrnjeno svetovno prvenstvo v Imoli, nato še tretji spomenik Liege‒Bastogne‒Liege, ki ga je osvojil Primož Roglič. A jeseni se je po vsej Evropi okrepil drugi val pandemije, ki je odnesel tudi prestavljene dirke: prva žrtev je bila najpomembnejša dirka na Nizozemskem ‒ dirka Amstel Gold.

Sorodna novica Svetovna serija

Kaj bo s Flandrijo?
Zdaj so morali v Franciji na zahtevo prefektur Nord in Hauts des France ter novih protikoronskih ukrepov, ki jih je v četrtek oznanil minister za zdravstvo Olivier Veran, premoč pandemiji priznati tudi pri ASO-ju, ki je sicer organizator Dirke po Franciji, LBL-ja ter Pariz‒Roubaixa, s katerim bi se končale enodnevne dirke za nenavadno leto 2020.

Na sporedu svetovne serije so samo še štiri dirke: tri enodnevne in zadnji Grand Tour sezone. Za nedeljo, 18. oktobra, je v Belgiji predvidena izvedba četrtega letošnjega spomenika ‒ Po Flandriji, kjer pa zaradi konca sezone ne bo zmagovalca Toura Tadeja Pogačarja.

Vuelto ob pandemiji ogroža še sneg
ASO je tudi solastnik Unibeta, ki organizira Dirko po Španiji, kjer se stanje prav tako poslabšuje, zaradi česar izvedba jesenske Vuelte 2020 (tudi s Primožem Rogličem) še zdaleč ni stoodstotna. V Baskiji, kjer bi se morala 20. oktobra začeti 75. Dirka po Španiji, so že prepovedali gledalcem obisk gorskih ciljev. Ob tem je v Pirenejih že večkrat snežilo, kar pod vprašaj postavlja osvajanja mitskega Tourmaleta s kolesi, ki je bilo kot Pariz-Roubaix prav tako predvideno za nedeljo, 25. oktobra.

In kaj zdaj? Kot so zapisali Francozi: "Se vidimo na kockah 11. aprila 2021."