"Rekel sem, da je to največja zmaga v moji karieri. Ta disciplina – gravel se zelo hitro razvija in se bo še v prihodnje. Zelo sem ponosen na ta uspeh. Res je, da so bile to nekako moje otroške sanje, ker sem vedno želel dirkati zunaj cestnega kolesarstva. Navsezadnje sem fant izpod Jelovice. A takrat pred 15 leti in več ni bilo takšne priložnosti za gorsko kolesarstvo in so porinili predme cestno kolo. Potem sem začel in se zasvojil s cestnim kolesarstvom. Na dan SP-ja v gravlu sem dirkal s tako otroško navihanostjo in srcem," je odkrito pripovedoval o svoji zadnji in očitno najbolj odmevni zmagi novi, sicer šele drugi, svetovni prvak v makadamskem kolesarstvu ali gravelu.

Kakor koli že hočete in kolikor dopustijo lektorji. Gre za kolesarjenje zlasti zunaj utrjenih cestnih podlag, po makadamu, gramozu, pesku, malo tudi po blatu in travi, odvisno od domišljije kolesarja, na tekmovanjih pa postavljavcev prog. Glavna razlika z običajnimi dirkami je, da se tekmuje brez podpore ekipe in osebja. Če se zgodi defekt, mora kolesar sam zakrpati luknjo in napihniti gumo.

Na neuradni SP v Kansasu, dolg kar 200 milj

"Naš opremljevalec koles Merida je lobiral, da sem nastopil. Želeli so si nastopa nekaj naših kolesarjev, zlasti mene. Po zaslugi zmage bodo tovrstne dirke zdaj našle lažjo pot v moj koledar, kot bi jo sicer. Ampak se tega iskreno veselim, ker se mi zdi, da ima ta disciplina svoj čar," je z žarom v očeh pripovedoval zdaj 29-letnik iz Podblice v občini Kranj.

Matej Mohorič že pozna svoj naslednji makadamski izziv leta 2024. Ker je gravel pod okriljem UCI-ja zelo mlada kolesarska disciplina, se novopečeni svetovni prvak zaveda, katera dirka ima v resnici največ teže v tej zvrsti, zlasti za domovino te discipline.

"Unbound Gravel. Prvega junija prihodnje leto me čaka to neuradno svetovno prvenstvo oz. svetovno prvenstvo v gravelu za vse Američane. Neizmerno se že veselim tega izziva," je s širokim nasmeškom Mohorič razkril svoj izlet čez lužo. Kot mlademu cestnemu profesionalcu se sicer ZDA niso vtisnile v najlepši spomin, a zdaj ve, da mora status prvaka dokazati na 320-km maratonu oz. prevedeno v imperialne mere točno 200 milj dolgi avanturi po makadamu Kansasa v okolici mesta Emporia.

Zlata doba slovenskega kolesarstva

Na ponedeljkovi prireditvi Kolesarske zveze Slovenije je bil "šele" tretja zvezda, pri čemer tudi sam prvo mesto prepušča dvojcu Tadej Pogačar-Primož Roglič. "Živimo v zlati dobi slovenskega kolesarstva, tako da upamo, da čim dlje traja. Trudimo se, da vlagamo nazaj v mlade in jim poskušamo pomagati po svojih močeh, da bodo tudi prihodnje generacije še razveseljevale z uspehi. Lepo se je na koncu sezone spomniti vseh uspehov vsakega posameznika, jih tudi ceniti, zato da si bomo potem tudi za naprej znali zastaviti nove cilje," Mohorič poudarja edinstvenost zadnjih let.

"Neverjetno je, da smo trije tako uspešni ob istem času. Slovenci smo majhen narod, zelo ponosni in si tudi damo drug drugemu mogoče malo energije, zagona, motivacije ali pa samozavesti, da tudi mi zmoremo. Mogoče si rečeš na štartu, zdaj pa, če sem pa Slovenec, sem zagotovo sposoben zmagati. Ampak realnost je taka, da se žal zlate dobe slej ko prej končajo. Ampak ni rečeno, da se ne začnejo spet znova. To so cikli, ki se ponavljajo. Uživajmo, dokler traja, in se čim bolj trudimo delati sistemsko, da bo potem še kdaj tako lepo," je na srce navijačem položil Mohorič.

Bistvo športa, da motivira in navdihuje ljudi

Zmaga v 19. etapi pretekle Dirke po Franciji je bila njegova tretja etapna na največji dirki, a najbolj čustvena. Njegov odkritosrčni govor je postal viralen. Angleško različico si je ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu.

"Odzivov je bilo ogromno in tudi mene se je dotaknilo, da je ta intervju navdihnil toliko ljudi. To se mi zdi pomembno, ker je bistvo športa v tem, da motivira in navdihuje ljudi in navijače, tako da sem tudi jaz vesel, da sem opravil svoje poslanstvo."

Čustveni govor Mateja Mohoriča po zmagi v 19. etapi Toura 2023

Kolesarjenje dojema kot konjiček, ki je k sreči poklic

Sam sicer razlaga, da v nobeni prvini ni prav najboljši, da je "samo" dober skorajda v vsem in se mora preklemansko potruditi prav za vsako zmago ter se je veseli kot morebiti zadnje. A po drugi strani deluje Mohorič iz leta v leto bolj zagrizen in še bolj navdušen nad kolesarstvom.

"Kolesarjenje je vedno bil in vedno bo moj konjiček, tako da sem zelo hvaležen, da je lahko tudi moj poklic. Mogoče so zmage na cesti zame bolj čustvene, ker so res težko prigarane, ne pridejo same od sebe, tudi mogoče nimam največ v nogah, pa moram kje drugje iskati podrobnosti, ki jih lahko naredim bolje kot drugi, da potem zmagam. Zaradi tega sem neskončno hvaležen tudi ekipnemu osebju, ki nam pomaga pri skrbi za izid. Vsak posebej od njih gara vse dni, da smo lahko z najboljšimi. Sam ne moreš doseči teh uspehov, vedno je potrebna zelo močna ekipa," se Gorenjec zahvaljuje za podporo ekipi Bahrain Victorious, katere član je že vse od leta 2017.

Tudi na OI in SP

V ekipi Milana Eržena ima dvakratni slovenski državni prvak tudi poseben status, saj skupaj z vodstvom izbira dirke in določa svoje cilje. "Moje neizpolnjene sanje so dirki po Flandriji in Pariz-Roubaix, ki si ju res močno želim. To bo moj prvi cilj v spomladanskem delu sezone, potem pa bom spet obrnil svoj fokus nazaj na Dirko po Franciji in na olimpijske igre v Parizu. Najbrž bom v nasprotju z letos tudi nastopil na svetovnem prvenstvu ob koncu sezone," je svoje glavne cilje za leto 2024 razgrnil Mohorič. Tudi on se je udeležil družabnega gorskega kolesarjenja reprezentance, ki ga je na martinovo soboto na Dolenjskem pripravil selektor Uroš Murn.

"Trasa drugega leta je takšna, da nikoli ne veš, kako se dirka razplete. Najverjetneje je res bolj pisana na kožo Tadeju. Ampak zdi se mi, da zmanjkuje priložnosti. Čas je, da se končno vzamemo skupaj in vsi skupaj dosežemo zgodovinski uspeh. Naslova svetovnega prvaka v elitni kategoriji Slovenci še nimamo in mogoče je zdaj prišel trenutek, da to spremenimo," je Mohorič napovedal, da so najboljši slovenski kolesarji odločeni, da v prihodnjih treh letih (Zürich 2024, Kigali 2025, Montreal 2026) pripeljejo v Slovenijo tudi najprestižnejšo mavrično majico – za prvaka na cestni dirki.