Slovenska osmerica je cestno dirko na 93. svetovnem prvenstvu oddirkala po zastavljenem taktičnem načrtu. Od začetka z enim kolesarjem v ospredju, s čimer si je celotna ekipa priborila pravico vožnje v sprednjem delu glavnine. V zaključnih dveh krogih je ravno napad Tadeja Pogačarja sprožil razplet dirke, kjer pa sta smetano pobrala prva dva favorita prvenstva, v šprintu za bron pa Primož Roglič preprosto ni imel več moči in se je moral zadovoljiti s 6. mestom, najboljšim izidom na četrtem SP-ju v karieri.

Potek Imole vliva optimizem za prihodnost
"Šesto mesto je fantastičen izid. Dolgo smo sanjali o prvi deseterici na SP-ju. Zdaj smo vedeli, da je to mogoče," je bil vseeno zadovoljen cestni kapetan (road captain) Luka Mezgec, ki je ob odsotnosti radijskih zvez imel ključno besedo pri organizaciji slovenske osmerice. Ravno Mezgec je podal vprašanje iz uvoda članka, s čimer je želel evforično kolesarsko javnost v Sloveniji samo spomniti, da so tritedenske v primerjavi z enodnevnimi dirkami res kot dan in noč.

"Potek in razplet v Imoli vliva optimizem za prihodnost. Ko bo Slovenija na štartu naslednjih SP-jev, bodo ostali še v skrbeh. Toliko spoštovanja v pelotonu, kot smo ga bili deležni zdaj, ga še nikoli nismo imeli," poudarja Mezgec, da je Slovenija zdaj uradno postala kolesarska velesila.

Slovenija je z dvojno zmago na 107. Dirki po Franciji v koledarskem letu osvojila največ točk Mednarodne kolesarske zveze, s čimer si je v Imoli prislužila št. 1 na spremljevalnih vozilih in štartne številke od 9 do 16, takoj za branilko naslova Dansko. Temu primerno so Slovenci tudi dirkali: za narekovanje ritma in nadzora uvodne ubežne skupine so žrtvovali Luko Pibernika.

Po dogovoru Pogi napadel v predzadnjem krogu

Na sedemurnem maratonu po Emiliji - Romanji se je odločalo v zadnji tretjini 258-km dirke. "Pogačarja so malo zasrbele noge že tri kroge pred koncem, da bi poživil dirko, a sem rekel, naj vsaj počaka na zadnji klanec predzadnjega kroga," je Mezgec razkril, da si je zmagovalec Dirke po Franciji že prej želel napasti.

"Počutil sem se dobro, a ne za zmago. Pogovarjali smo se s fanti, da otežim dirko in naredim selekcijo," je bil Tadej Pogačar jasen v oceni svojih nedeljskih zmogljivosti. Na žalost ni nihče sledil njegovemu napadu, drugače bi se s tremi ali štirimi kolesarji spredaj dirka drugače obrnila. A 20-km pobeg Pogija je ustvaril pritisk na druge reprezentance, glavnina se je iz skupin 60 kolesarjev skorajda prepolovila.

"Ostal sem sam. Ko sem videl, da Belgijci ne reagirajo preveč, sem vedel, da bo težka. Vseeno sem želel priti čim dlje, da bi bil še kaj v pomoč na zadnjem klancu, a tam sem bil popolnoma izpraznjen," je 22-letni šampion pojasnil, da po 240 km dirkanja ni bil več kos Cimi Gallisterni, kjer je krog predtem napadel. Po 18. mestu lani v Harrogatu je gorenjski volk drugi nastop na SP-ju končal na 33. mestu (+3:44).

Če bi raje počakal pol kroga ...
Na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah je posebnost kolesarskih dirk ne samo v nacionalnih ekipah, temveč tudi v odsotnosti radijskih zvez, kar bi v nedeljo najbrž spremenilo slovenski načrt.

"Mogoče bi bilo drugače, če bi Pogačar počakal še en oz. pol kroga. Na SP-ju ni radijskih zvez. Tadej je začutil, da gre lahko v napad in pripravi teren za Primoža. Otežil je dirko, ampak mogoče bi bilo še bolje, če bi v zadnjem krogu ostal še skupaj z Rogličem. Fantje so se dogovorili dva kroga pred koncem," je selektor Andrej Hauptman po koncu tekmovalne nedelje priznaval, da bi, če bi lahko prek radia vplival na razplet, prestavil Pogačarjev napad na Mazzolano oz. na 17. od 18 vzponov dneva.

Polanc navil pred zadnjim klancem
Na vmesni ravnini med obema klancema je z napadom poskusil tudi Jan Polanc, ki pa je hkrati neprenehno pogledoval nazaj, kje je kapetan Slovenije. Neutrudni pomočnik pri UAE-ju je na svojem šestem SP-ju prišel do najboljše uvrstitve ‒ 27. mesta (+2:03).

Alaphilippa izučila lekcija v Sanremu
Po načrtu je Primož Roglič pod vrhom Gallisterne pokril odločilni napad Juliana Alaphilippa, ki je res že ves Tour de France razmišljal o SP-ju. Francoza je izučil spomenik Milano-Sanremo, kjer je na Poggiu naredil premajhno luknjo do Wouta van Aerta, ki je bil nato po spustu in šprintu v Sanremu za pol kolesa močnejši.

Alaphilippe je tokrat skočil kot v najboljši svoji lanski različici, za njim pa se je oblikovala peterica, sami favoriti izpred štarta dirke, kot so jih opredelili tudi v slovenskem taboru. A ravno vrh Gallisterne je nakazal, da tokrat Roglič nima pravih nog ‒ po strmem delu je sledil krajši spust in zaključna klančina, na kateri je zasavski orel izgubil stik z van Aertom, Jakobom Fuglsangom in Michalom Kwiatkowskim. Skupaj z Marcom Hirschijem je sicer hitro ujel trojico na spustu.

Med najboljšo šesterico je bilo kar pet zmagovalcev etap s Toura in Fuglsang, ki je favorit Dirke po Italiji, ki se začenja v soboto. A med finalisti SP-ja 2020 je samo Roglič vozil po Franciji na skupno razvrstitev, medtem ko so drugi štirje za njim zaostali več kot uro ali dve.

Sporza: Roglič vedel, da ne more do medalje, a ni pomagal WVA-ju

Ko je Alaphilippe jurišal proti uspehu kariere, je peterica preslabo sodelovala pri lovu na Francoza. Vzrok je jasen: WVA je premočan šprinter že za večino šprinterskih specialistov. Ker pa sta bila v skupini dva iz ekipe Jumbo Visma in je Belgijec tako vsestransko delal za Rogliča na Touru, se je že med prenosom v Belgiji, zlasti kolesarsko obsedeni Flandriji, na Sporzi ostro začel kritizirati Roglič. Flamska predpostavka je bila, da je med peterico preslab šprinter in nima možnosti za odličje, zaradi česar bi se moral oddolžiti ekipnemu tovarišu.

"Če bi bil Wout van Aert, ne bi Rogliču več pomagal niti za en meter," je v studiu Sporze besnel Eddy Planckaert, raznovrstni šprinter iz 80. let, zmagovalec Flandrije 1988 in imetnik zelene majice Toura 1988 ter največje enodnevne dirke Pariz‒Roubaix 1990. "Roglič bi se moral raztrgati za Van Aerta, za vse, kar je on zanj naredil v Franciji. Lahko bi ga pripeljal na 5 sekund zaostanka in nato bi Van Aert zmagal."

Van Aert ni jezen na Rogliča: "Eden je bil pač boljši"
V anketi na flamski javni športni televiziji dve tretjini sodelujočih meni, da je Slovenec naredil odločno premalo pri lovu, čeprav je bil v prikazanem prenosu šestino časa vodilni kolesar peterice. V bran je moral svojega ekipnega kapetana, a na SP-ju seveda kapetana konkurenčne reprezentance, ki je ne nazadnje s Pogačarjevim napadom zdesetkala belgijske pomočnike, vzeti sam WVA.

"Primož je naredil vse, kar je lahko. Tudi on je bil čisto na meji, vedel je tudi, da ne more zmagati v tej skupini, a nisem jezen na nikogar. Preprosto mislim, da je bil eden boljši od mene. To je bil Alaphilippe," je Rogliča branil v Imoli dvakrat srebrni Wout van Aert, prvi kolesar po Abrahamu Olanu in Miguelu Indurainu iz SP-ja 1995 v Kolumbiji z dvema medaljama z istega prvenstva.

"Bil sem popolnoma na meji, nisem mogel niti šprintati"
Na belgijska in nizozemska vprašanja o premajhni pomoči je moral odgovarjati tudi sam Roglič. "Wout je izjemen šampion in športnik. Dal sem vse, ne nazadnje je moj ekipni tovariš. Seveda bi rajši videl, da bi prehitel Alaphilippa in postal svetovni prvak," je 30-letni Zasavec potrdil, da je skušal pomagati štiri leta mlajšemu kolegu iz nizozemske ekipe, a kot je bilo vidno v prenosu, sam ni imel več moči za zaključek po 6 urah in pol dirkanja: "Sam sem bil popolnoma na meji in sem komajda ostal s prvo zasledovalno skupino. Na koncu niti nisem mogel šprintati."

V zadnjih metrih ni bilo nikjer Rogličevega pospeševanja, četudi ga je Fuglsang resda zaprl, je bilo že prepozno, saj sta se za bron udarila Hirschi in Kwiatkowski, mladi Švicar pa je bil boljši za nekaj centimetrov.

Kakšen bo ta teden sprejem v Ardenih?
V Belgiji, zlasti seveda flamskem delu, in na Nizozemskem je Roglič v dobršnem delu medijev in družbenih omrežij postal tarča ostrih kritik ter označen za krivca, da Van Aert sanjske pokoronske sezone ni mogel kronati z zlatom. Nekateri novinarji in flamski mediji so kar povzeli: "Roglič ne bo mogel več vstopiti v Flandrijo."

Na (ne)srečo vodilnega kolesarja UCI-lestvice sta njegovi naslednji dirki ravno v Belgiji: v sredo Valonska puščica in nato v nedeljo spomenik Liege‒Bastogne‒Liege. A sta ardenski klasiki vsaj v Valoniji, kjer pa bosta Roglič in van Aert spet prava ekipna kolega, medtem ko bo eden izmed tekmecev in kandidatov za najvišja mesta znova tudi Tadej Pogačar.

"Naj uživamo čim dlje, dokler to traja"

"Nič ni podarjeno. Vse je trdo prigarano. Meni je izjemno v ponos, da smo s temi fanti pripeljali kolesarstvo do tega položaja v Sloveniji. Skupaj vsi rastemo, vsi rinemo drug drugega naprej. Naj uživamo čim dlje, dokler to traja," je Roglič ob koncu SP-ja 2020 pozval ljubitelje kolesarstva, naj uživajo v trenutkih, ko Slovenci krojijo razplet največjih kolesarskih dirk na svetu. Pokoronske sezone še ni konec in obeta se dramatični oktober ter šele nato čas za sprejem v domovini.

Še prej kot SP bo priložnost na olimpijskih igrah
Selektor Hauptman je ob slovesu od Imole še podčrtal: "Ekipa res diha kot eno. Prej ali slej bomo tudi na svetovnem prvenstvu naredili nekaj takega kot v Parizu." Pri tem se še prej kot na SP-ju naslednja velika priložnost za slovensko kolesarsko reprezentanco ponuja na drugo poletje prestavljenih olimpijskih igrah: cestna dirka v Tokiu med dirkališčem in pod goro Fudži je namreč pisana na kožo pravim hribolazcem, kot sta najboljša s Toura 2020.