Z devetimi leti je začel trenirati kolesarstvo in trenerji so hitro opazili, da gre za izjemnega talenta. Nemci so dolgo lovili skupno zmago na Dirki po Franciji, Rudi Altig je blestel v šestdesetih letih, nosil rumeno majico, a nikoli ni postal skupni zmagovalec. To je uspelo Ullrichu julija 1997, ko je vse tekmece ugnal za več kot devet minut.

Po zmagi na Dirki po Franciji ni imel več mirnega zasebnega življenja
"Na začetku sploh nisem pod pritiskom, saj je šla moja kariera ves čas navzgor. Z devetimi leti sem začel in ves čas sem bil najboljši. Vsi trenerji so me imeli zavitega v vato. V amaterski karieri sem osvojil vse naslove, pritisk se je pojavil z velikimi uspehi. Najprej sem bil drugi na Touru, po zmagi pa so me vsi prepoznali. Nisem imel več svojega mirnega zasebnega življenja. V Nemčiji so vsi pričakovali, da bom podrl vse rekorde in desetkrat zapored dobil Tour," je pogovor začel nekdanji šampion, ki je leta 2000 v Sydneyju postal tudi olimpijski prvak na cestni dirki.

Zmage na Dirki po Franciji in olimpijskega zlata mu niso odvzeli
Vsi njegovi moštveni kolegi pri ekipi Telekom so priznali jemanje nedovoljenih poživil. Bjarne Riis, Erik Zabel, Jens Heppner in drugi so že leta 2007 spregovorili o sistematičnem dopingu. Ullrich je dolgo molčal. Prvič je uživanje dopinga javno priznal leta 2013 v intervjuju za nemško revijo Focus.

Njegovih največjih zmag niso razveljavili. Leta 2012 je športno razsodišče v Lozani odločilo, da je kriv uporabe krvnega dopinga, uporabljal je EPO, ki jim ga preiskovalcem dolga leta ni uspelo zaznati. Za nazaj so mu črtali vse njegove izide od leta 2005. To je vključevalo tudi odvzem tretjega mesta na Touru leta 2005.

EPO ali eritropoetin je hormon, ki ga proizvajajo ledvice in ima ključno vlogo pri proizvodnji in regulaciji rdečih krvnih celic. Spodbuja kostni mozeg, da proizvede več rdečih krvničk, ki so odgovorne za prenos kisika po telesu. EPO pomembno vpliva na atletsko zmogljivost, zlasti pri vzdržljivostnih športih, kot so kolesarjenje, tek in tek na smučeh.

V profesionalno kolesarstvo prišel popolnoma naiven
"Na koncu je dejstvo, da sem goljufal. Ni bilo prav, kar smo naredili. Ko gledam nazaj, bi seveda najraje videl, da nihče v karavani ne bi uporabljal dopinga. Ko sem bil amater, sem mislil, da dopinga v športu sploh ni. Prepričan sem bil, da vsakega kršilca hitro dobijo in ni več del karavane. V profesionalno kolesarstvo sem prišel popolnoma naiven. Takoj so mi vodilni ljudje razložili, da je doping del kolesarskega vsakdana," je poudaril Ullrich.

Nočeš priti na strelske vaje, oborožen zgolj z nožem
Hitro je podlegel in bil del karavane: "Od takrat naprej seveda razmišljaš o tem, od takrat naprej si seveda želiš uporabljati to isto orožje. Nočeš priti na strelske vaje, oborožen zgolj z nožem, tako pač je. Želiš še naprej kazati svoj talent. Mislil sem, da je to del poklica, in potem sem se strinjal s tem."

Če bi rekel ne, bi to verjetno takoj pomenilo konec kariere
Predvsem EPO je bil v devetdesetih letih del kolesarskega vsakdana: "Ko sem slišal, da se uporablja na vseh področjih, sem želel sodelovati, da. Če bi rekel ne, bi to verjetno takoj pomenilo konec kariere. Nikoli nisem doživel, da bi kakšen moštveni kolega zavrnil doping. V profesionalnem kolesarstvu je le okoli 500 tekmovalcev in znotraj tega kroga vsi dobro vedo, kaj se dogaja. Sredi devetdesetih let se ni veliko govorilo o dopingu, le EPO je bil vedno tema, a nihče ga ni znal dokazati. Verjamete, da ne počnete ničesar prepovedanega. Vodilno telo, Mednarodna kolesarska zveza UCI, je vedelo za te prakse, a je ostalo tiho."

Leta 1998 ga je ugnal Pantani, nato pa je kraljeval
Po veliki zmagi leta 1997 je sledil poraz leto zatem, ko ga je na znameniti gorski etapi s ciljem na vzponu na Les Deux Alpes Marco Pantani ugnal za devet minut. Leta 1999 je na veliko sceno stopil Lance Armstrong, ki je prebolel raka, in bil je neverjetno zagrizen tekmec. Ni poznal meja, vse je stavil le na Tour, druge dirke ga niso posebej zanimale. Američan je sedemkrat zapored dobil Dirko po Franciji, najbolj napeto je bilo leta 2003, ko je bil Ullrich zelo blizu, saj je užival v veliki vročini, Armstrong pa je trpel, a se na koncu izvlekel.

Izključitev s Toura je bil popoln šok
Ullrichova kariera se je končala leta 2006, potem ko ga je ekipa, katere pokrovitelj je bil nemški telekomunikacijski velikan T-Mobile, izključila zaradi dopinške afere, ko si je pomagal s spornimi metodami razvpitega španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa. Ta je bil v središču razširjene dopinške mreže v kolesarstvu.

Člana družine so preprosto vrgli na cesto
"Izključitev s Toura je bil popoln šok. Vse do tistega 30. junija 2006 sem mislil, da ne delam ničesar prepovedanega, saj vsi moji tekmeci uporabljajo iste metode. To je bil sestavni del kolesarstva, tako kot trening in prehrana. Leta 2005 je Lance Armstrong končal kariero in leto zatem sem bil prepričan, da lahko dobim Tour. Vse drugo je bilo nepomembno. Najbolj šokiran sem bil, ker me je ekipa izključila pred Tourom, vsi pa so seveda vedeli, kaj se dogaja z dopingom znotraj moštva. Člana družine so preprosto vrgli na cesto. Živel sem v nekem mehurčku, ko vsega skupaj preprosto nisem mogel razumeti," je dogajanja pred največjo dirko sezone leta 2006 opisal Ullrich. Pred 18 leti je bil najboljši Floyd Landis, a so ga ujeli pri jemanju prepovedanih poživil že dan po koncu dirke v Parizu in senzacionalni zmagovalec je postal Oscar Pereiro.

Po koncu kariere so se težave šele začele
"Odvetniki so mi svetovali, naj ne govorim o dopingu v javnosti. Ves čas sem govoril, da nisem nikogar prevaral, nisem želel govoriti, da nikoli nisem jemal prepovedanih poživil. Seveda sem se spraševal, koga sem prevaral, če pa vsi jemljejo prepovedane snovi. Zdaj mi je seveda popolnoma jasno, da sem kršil pravila," je razmišljal Ullrich.

Leta 2006 se je poročil s Saro Steinhauser, sestro zmagovalca Dirke po Sloveniji leta 1994 Tobiasa Steinhauserja. Skupaj imata tri otroke, a leta 2017 je sledila ločitev, saj je Ullrich pretiraval z alkoholom in drogami, povzročil je tudi dve prometni nesreči.

"Leta 2007 sem končal kariero in mislil sem, da bo s tem konec vseh težav. Po koncu kariere sem imel vsak nekaj let veliko krizo. Vrhunec je bil škandal na Majorki, kjer bi skoraj umrl."

Pokadil več kot 700 cigaret v enem dnevu
V času največje življenjske krize je skakal z gorskim kolesom v bazen, viski je pil kot vodo in dobil stavo s prijateljem, saj je pokadil več kot 700 cigaret v enem dnevu.

"Še sam ne vem, kako se je lahko to zgodilo. Zdaj me je sram, ko govorim o teh časih. Težave so se nabirale več kot desetletje in na koncu so me preprosto posrkale. Alkohol in droge so me pahnili v pekel. Hodil sem po robu, a odločil sem se za življenje. Vedno sem bil borec in jasno mi je bilo, da lahko vsak trenutek umrem. Moral sem v kliniko za odvajanje, saj preveč ljubim otroke in rad bi preživljal čas z njimi. Pomagali so mi sorodniki in prijatelji," je o velikih težavah spregovoril Ullrich.

Zaživel je na novo – dokumentarni film, knjiga, muzej ...
"Po priznanju in dokumentarnem filmu so me ljudje znova sprejeli. Nehal sem se sramovati za škandale. Zdaj je življenje znova lepo, saj nisem več ujetnik alkohola in drog. Spremljal otroke, ki odraščajo. Dopolnil sem 50 let in upam, da so vsi ekstremi mojega življenja že za menoj. Odpirajo se mi vrata, vpleten sem v veliko projektov. Znova sodelujem s starimi pokrovitelji. Dokumentarni film je bil odlično sprejet, odprli smo tudi muzej, kmalu bo izšla knjiga," je spregovoril o novih izzivih.

Nova generacija se je naučila iz naših napak
Verjame v čiste kolesarske dirke, vključno s Tourom, ki se bo začel 29. junija. "Verjamem, da se danes ni več mogoče dopingirati na vseh področjih. Ker verjamem, da se je nova generacija naučila iz naših napak. Poleg tega ima kolesarska zveza na voljo več finančnih sredstev za boj proti dopingu."

Ullrich je prepričan, da imajo kolesarji na voljo bolj profesionalno prehrano v primerjavi z njegovim časom, kar je tudi razlog za izjemno močne predstave superzvezdnikov, kot sta Jonas Vingegaard in Tadej Pogačar. Treningi so danes drugačni in aerodinamika koles se je izboljšala. Zanj so njuni dosežki popolnoma razložljivi in nič kaj sporni.

"Ko sem zmagoval, sem pozimi pridobil deset kilogramov. Zdaj je to nemogoče. Velik napredek je viden pri prehrani. Spomnim se, ko smo se "basali" z makaroni, da smo imeli dovolj kalorij za vse napore. Ogromne spremembe so v tehnologiji, kolesa so veliko bolj aerodinamična. Vsaka malenkost se meri," je nekdanji kolesarski as.

S Pogačarjem se odlično razumeta
Z dvakratnim zmagovalcem Toura Pogačarjem se odlično razume. "Fantom dam priložnost. Če bi kaj opazil, bi takoj povedal. S Pogačarjem sva postala prijatelja, večkrat se slišiva po telefonu. Želel mi je tudi veliko sreče za moj televizijski nastop. Včasih je močno prevladoval Eddy Merckx, zdaj je pač najboljši Pogačar."