24-letni kolesar iz Begunj, ki je med lansko sezono ostal brez ekipe, to sezono pa dirka za Lampre, je lahko zelo zadovoljen z letošnjo sezono in tudi s preteklo Dirko po Franciji. Po padcu spomladi na dirki Pariz-Nica je bilo vse videti črno, toda z etapno zmago 7. junija na dirki Dauphine je dokazal, da je odličen šprinter, ki si zasluži tudi mesto v ekipi za Tour de France. Njegova naloga je bila pomagati slovitemu šprinterju Alessandru Petacchiju. Nalogo je odlično opravil, mimogrede osvojil še spodbudno 9. mesto v 13. etapi, noge pa so ga tudi zadnji teden dirke dobro 'nesle'. Prepričani smo lahko, da se bo lahko Bole v prihodnosti boril za zeleno majico!

Prvič ste sodelovali na največji kolesarski dirki na svetu. Je bilo težje, kot ste pričakovali?
Pričakoval sem, da bo še huje, glede na to, kaj sem vse slišal. Zadovoljen sem, saj sem bil prvič na Touru, poleg tega sem bil spomladi še poškodovan.

Kaj je bilo najtežje?
Ko zjutraj zaradi bolečih nog komaj vstaneš in moraš na štart. Noge spet takoj pečejo, sploh če se etapa začne v klanec. Sem se pa zadnji teden počutil bolje kot prvi teden. Po padcu v 2. etapi sem imel težave z nogami, imel sem vse hematomaste od udarcev. Malo sem spal, kakšen teden sploh nisem prišel k sebi, potem je bilo pa vsak dan bolje.

Lahko opišete zadnji dan, ko ste po tritedenskih mukah končno prikolesarili na cilj v Pariz?
To je poseben počutek, ko prideš na Elizejske poljane in te pozdravlja množica ljudi. Kar dlake ti gredo pokonci.

Pri Lampreju so bili verjetno zadovoljni z letošnjim Tourom, kajne?
Več kot zadovoljni. V zadnjih nekaj letih Lampre na Touru ni naredil nič. Letos imamo dve etapni zmagi in kar nekaj uvrstitev med deset. Mene so tudi pohvalili, s Petacchijem na čelu.

Menite, da bo Petacchi še sposoben v prihodnje mešati štrene najboljšim ali je že prestar?
Morda še eno leto, potem ne več. Že letos smo videli, da proti Cavendishu nima možnosti, če je Cavendish v polni formi.

Ste razmišljali, kaj bi storili sami, če bi bili kapetan ekipe in bi drugi delali za vas?
Ne bi imel ravno takšnega izkupička kot Petacchi, bi pa morda kakšno etapo bil v vrhu, mislim, da bi lahko kakšno etapo celo dobil. Če bi imel proste roke in bi varčeval z močmi, bi bilo to mogoče. To je cilj za prihodnja leta, želim pa se tudi boriti za zeleno majico.

Na začetku kraljevske 17. etape je odstopil vaš moštveni kolega Simon Špilak. Kaj je bilo narobe?
Dobil je vročino, verjetno se je nalezel od svojega cimra. Pravzaprav so bili vsi kolesarji v naši ekipi prehlajeni in so se proti koncu slabo počutili. Tisto etapo je Simon sicer poskušal priti do konca, ampak ni šlo.

Kako zdaj poteka vaša regeneracija? Ste bili kmalu spet na kolesu?
V ponedeljek sem bil brez kolesa, v torek in danes sem se malo peljal, približno dve uri, Moram, ker grem konec tedna na Dirko po Poljski. Če te dirke ne bi bilo, bi ves teden počival.

Kako ste vi videli tisto sporno etapo, ko je Alberto Contador izkoristil mehanske težave Andyja Schlecka in v cilju oblekel rumeno majico?
Ko je šel Contador mimo Schlecka, niti ni najbolje vedel, kaj se točno dogaja. Potem pač ni smel izgubiti toliko sekund proti Sanchezu in Menčovu. Če bi čakal Schlecka, bi mu oba ušla.

Torej menite, da ta poteza ni bila nešportna?
Vsekakor ne. Poglejte 2. etapo, ko smo vsi padli po tleh. V ospredju je ostal Contador in počakal Schlecka. Če bi šel naprej, bi bil Tour že končan. Jaz sem bil že od štarta na njegovi strani. Z njim se dobro ujamem, skoraj sva kot prijatelja. Njegov vodja je Giuseppe Martinelli, ki je bil lani z mano v ekipi in se dobro razumeva, posledično pa sem bil pogosto v bližini Contadorja.

Kako komentirate slabo Contadorjevo vožnjo na čas v predzadnji etapi?
Tisti, ki smo štartali na začetku, nismo imeli vetra, na koncu pa je bil veter močan. Tudi po rezultatih se je videlo, da nihče od tistih, ki je štartal na koncu, ni mogel na vrh. Mislim, da je veter odigral pomembno vlogo.

Katera pokrajina se vam je najbolj vtisnila v spomin? Resda niste na turistični vožnji, ampak vseeno - je kakšen utrinek, ki ste si ga še posebej zapomnili?
Mi smo vseeno gledali več okrog sebe kot tisti najhitrejši! Navdušili so me Alpe in tudi Pireneji. Zelo so lepi. Trasa je res slikovita, enkrat smo šli v en predor, kjer je bilo tako, kot da bi se peljal skozi Postojnsko jamo.

Kaj pa primerjava Alpe - Pireneji glede vročine in vlage?
V Alpah smo imeli ves čas vročino, v Pirenejih le en dan. Res je nekoliko drugače, bolj žge.