je izšla nova knjiga o najboljšem hrvaškem športniku 20. stoletja.

V zagrebškem muzeju Mimara so predstavili knjigo Dražen Petrović – leto zmaja, saj je bil košarkarski Mozart rojen v tem znamenju kitajskega horoskopa. Avtorja knjige, ki je nastajala približno pet let, sta košarkarska fanatika Marjan Crnogaj in Vlado Radičević, ki je dolgoletni športni novinar, uredil pa jo je profesor književnosti in filozofije Božo Rudež, oče nekdanjega košarkarja Olimpije in zdaj NBA-jevca Damjana Rudeža.

Monografija z novimi zgodbami, podatki, fotografijami …
V knjigi so številne nove zgodbe in do zdaj še neznani podatki o bogati karieri legendarnega Šibeničana, ki pa se je prehitro končala na nemški avtocesti, ko se je s punco vračal s kvalifikacijskega srečanja za evropsko prvenstvo proti Sloveniji. Zadnjo tekmo je odigral na Poljskem. V monografiji so tudi nekatere fotografije, ki do zdaj še niso bile objavljene, zgodba o velikem talentu in predvsem trdem delu, ki ga je popeljal v svetovni vrh, pa v glavnem temelji na pogovorih z nekdanjimi soigralci, trenerji, nasprotniki in vsemi, ki so bili kakor koli povezani z Draženovo kariero. Teh intervjujev in izjav je več kot 80.

Med vsemi temi je tudi izjava velikega Michaela Jordana, šestkratnega prvaka Lige NBA, ki je leta 1997 na McDonald'sovem turnirju v Parizu tudi dobil nagrado za MVP-ja, poimenovano po Draženu: "Užival sem, ko sem igral proti Draženu. Bil je velik igralec. Ni ga bilo strah in ves čas je bil borben, osredotočen ter samozavesten. Kadar koli smo se soočili, je proti meni začel odločno, tako kot sem tudi jaz proti njemu. Drugače se proti Draženu ni dalo igrati. Najini dvoboji so vedno bili maksimalno 'na polno', do roba … Za nami je nekaj sijajnih dvobojev, na žalost pa so bili kratki. V tem kratkem obdobju je pustil globo pečat. Brez strahu se je spoprijel z izzivom NBA-ja in pokazal drugim Evropejcem, kako lahko uspejo."

Želja, da vsak dan napreduje, ga je ločila od drugih
Pripravlja se že posebna izdaja za Grčijo, prevedli jo bodo tudi v angleščino, ideja pa je, da svojo izdajo dobi tudi Slovenija. Mama Biserka je na predstavitvi knjige dodala, da iz ZDA prihaja presenečenje. Govorilo se je celo, da bi knjiga lahko postala scenarij za film o Draženu. Na predstavitvi je bil tudi pet let starejši brat Aco, s katerim sta skupaj Cibono popeljala do dveh naslovov evropskega prvaka: "Ta knjiga opisuje, kako je Dražen živel in predvsem, kako trdo je zares delal. Imel je neverjetno željo po tem, da vsak dan napreduje in postaja boljši. To ga je ločilo od drugih. Spomnim se poraza proti Zadru leta 1986. Vsi v Ciboni smo bili en teden na tleh, Dražen pa je dal to hitro za sabo in že naslednji dan trdo delal naprej. Vsak poraz ga je še bolj gnal naprej. Bil je izjemno samokritičen. V vsakem trenutku je vedel, kaj je narobe in kaj mora narediti, da bo še napredoval. Pri tem bi bil lahko vzor vsem nam."

"Z Draženom sva imela specifičen odnos. Najprej sva bila starejši-mlajši brat, ko mi je sledil na treninge in podobno. Pozneje sva bila soigralca, kar je bilo zanimivo. Iz iste družine prihajata dva brata, eden ni preveč rad treniral, to sem bil jaz, za Dražena pa veste, kako je bilo. Potem pa sva sodelovala še v reprezentanci, ko sem bil na olimpijskih igrah pomočnik selektorja, Dražen pa kapetan. Dneve bi lahko govoril o čustvih in najinem odnosu. Spomin nanj moramo ohranjati in z muzejem ter podobno nam to uspeva, da ostajata ta duh in dejstvo, da se lahko marsikaj doseže s trdim delom. Govorimo o Draženu, a ne smemo pozabiti na njegove soigralce iz Šibenke, Cibone, Reala, Portlanda, New Jerseyja in reprezentance, za njim so stali trenerji in drugi v klubih ter družina. Hvala vsem," je v Zagrebu dodal Aco.

Spomenika v Zagrebu in Lozani
Dražen je umrl 7. junija 1993, ko še ni bil star 29 let. Za njim je bila najboljša sezona v Ligi NBA. Kot eden prvih Evropejcev v NBA-ju je s prebojem med nosilce igre odprl vrata v najmočnejšo ligo na svetu drugim košarkarjem s stare celine. Sprva v Portlandu ni dobil prave priložnost, a v New Jerseyju je že igral izvrstno. Blestel je na evropskih parketih, ko je s Cibono dvakrat postal evropski prvak, izjemen pa je bil v dresu jugoslovanske in pozneje hrvaške izbrane vrste.

Z Jugoslavijo je osvojil olimpijsko srebrno in bronasto medaljo ter brona na svetovnem prvenstvu 1986, ko je bil tudi najkoristnejši posameznik tekmovanja, štiri leta pozneje pa je kot kapetan reprezentanco popeljal celo do naslova svetovnega prvaka. Leto pred tem je Jugoslavija blestela na Eurobasketu v Zagrebu, kjer je bila prva, Dražen pa MVP turnirja. S Hrvaško je leta 1992 klonil šele v finalu olimpijskih iger, kjer se je odlično postavil zoper pravega Dream Teama. V Zagrebu stoji Draženov muzej, po njem je poimenovana tudi dvorana, kjer domuje Cibona, pred njo pa trg, kjer je tudi Draženov spomenik, Petrovićev spomenik pa stoji tudi v Lozani pred olimpijskim muzejem. Sprejet je bil tako v Košarkarsko kot tudi Fibino Hišo slavnih.