Tony Parker je bil najzaslužnejši za naslov San Antonia. Foto: Reuters
Tony Parker je bil najzaslužnejši za naslov San Antonia. Foto: Reuters
Reprezentančna kolega Boris Diaw in Ronny Turiaf v NBA-dvoboju.
Nastop Borisa Diawa je dolgo časa visel na nitki zaradi zavarovalnine, vendar je francoska zveza le našla skupni jezik s Phoenix Sunsi. Foto: Reuters
Francija je na pripravljalnih tekmah trikrat premagala Slovenijo. Foto: EPA

Ni potrebno iti daleč nazaj, da bi videli, zakaj so galski petelini eni izmed kandidatov za sam vrh. Pred dvema letoma v Beogradu se jim je zlata medalja izmuznila za las. Bolje rečeno, na delu so bili grški bogovi. Grki so v polfinalu v zadnji minuti zaostajali že za sedem točk, tri sekunde pred koncem pa je “noro” trojko zadel Dimitris Diamantidis in Francijo potisinil le v boj za 3. mesto. Tam je padla Španija kar z 98:68.

Cilj je finale
Če menite, da je bil to le preblisk, se vrnimo na lansko svetovno prvenstvo. Na Japonskem so osvojili 5. mesto, kar je izjemen rezultat, če vemo, da so igrali brez poškodovanega Tonyja Parkerja. Njihov cilj v Španij je tako razumljiv – igranje v finalu in direktna uvrstitev na olimpijske igre.

Noah še nima potnega lista
Francozi imajo kar 8 košarkarjev v Ligi NBA, od katerih jih je selektor Claude Bergeaud v ekipo povabil štiri. Brez poziva so ostali takšni asi, kot so Mickael Pietrus (Golden State), Johan Petro in Mickael Gelabala (Seattle). Študentski zvezdnik Joakim Noah, ki bo letos igral pri Chicago Bullsih, še nima francoskega potnega lista.

Zaščitni znak je obramba
Tako kot do zdaj ostaja njihov zaščitni znak obramba, ki je poleg grške najboljša v Evropi. Nesporni vodja je branilec San Antonia in letošnji MVP finala Lige NBA Tony Parker, ki bo imel veliko pomoč v svojem najboljšem prijatelju Borisu Diawu. 203 centimetre visoki košarkar Phoenixa lahko igra na vseh položajih in je sanjski igralec za vsakega trenerja. NBA-poker dopolnjujeta krilna igralca Yakhouba Diawara (Denver) in Ronny Turiaf (LA Lakers). Prav ta četverica je leta 2000 v Zadru pripeljala Francoze do zlate medalje na EP-ju do 18 let. Za granitno obrambo skrbita še Florent Pietrus (Malaga) in 218 centimetrov visoki center Frederic Weiss (Bilbao), ki pa je precej omejen v napadu.

Brez meta z razdalje
Prav napad je njihova šibka točka, saj razen deloma Parkerja nimajo igralca, ki bi imel odličen met z razdalje. Francozi so odlični v tranzicijski igri, veliko slabši pa na postavljeno obrambo in prav tu njihovi nasprotniki vidijo svojo priložnost.

Tradicija ni na slovenski strani
Na pripravljalnih tekmah pred evropskim prvenstvom so Francozi dobili 9 od 11 obračunov. Najbolj odmevna je bila zmaga proti Rusiji (92:56), vendar sta bila precej bolj odmevna gladka poraza proti Grčiji na domačem igrišču (55:74) in Španiji (72:87) tik pred prvenstvom. Med drugim so v pripravljalnem obdobju trikrat premagali tudi Slovenijo. V Strasbourgu je bilo 80:60, v Mariboru pa 87:90 in 74:92.

Obračuni Francije in Slovenije imajo na evropskih prvenstvih bogato zgodovino, saj smo se tam pred Španijo srečali že petkrat. Zgodovina je na strani trikolorjev. Leta 1995 je bilo v Grčiji 68:89, dve leti pozneje v Španiji pa 75:80. Tudi leta 1999 in 2003 ni bilo nič drugače. V Franciji leta 1999 so gostitelji slavili 69:74, čez štiri leta na Švedskem pa je bilo 82:88. Prvo in edino zmago na EP-jih so Slovenci proti Francozom dosegli v Beogradu, ko so v 3. krogu predtekmovanja zmagali 68:58.

R. K.