sket po medaljo. Ni šlo, a je reprezentanca s 4. mestom vseeno poskrbela za največji uspeh.

Zdovc je kot igralec dvakrat z Jugoslavijo postal evropski prvak, s "plavimi" se je zavihtel tudi na svetovni vrh, z olimpijskih iger ima srebrno odličje in je prvi slovenski košarkar, ki je s klubom stopil na vrh stare celine. S tem je tudi slovenski košarkar z največ trofejami vseh časov.

Zdovc na pripravah zbral popolno zasedbo
Slovenija je odlično začela prvenstvo. V težki predtekmovalni skupini, kjer sta bili tudi poznejši finalistki Španija in Srbija, je z enim porazom ter dvema zmagama zasedla prvo mesto. Klonila je pred Španci, ki so bili boljši z 90:84. Pri tedanjih aktualnih svetovnih prvakih je bil z 21 točkami najboljši Juan Carlos Navarro, pri Sloveniji pa je dve manj dosegel Goran Dragić.

Že na začetku priprav so napovedane besede ob prevzemu selektorske vloge dobile dodatno težo. Prvič so se odzvali vsi najboljši slovenski košarkarji. Prišel je Matjaž Smodiš, ki je odpovedal predtem nekaj prvenstev, odzvala sta se tudi imetnika dveh šampionskih prstanov Lige NBA Beno Udrih, ki je nastopil le na dveh velikih tekmovanjih predtem, in Saša Vujačić, ki predtem sploh ni odigral nobene uradne tekme za izbrano vrsto. Ostrostrelec, ki je takrat z Lakersi ravno osvojl naslov prvaka, je kmalu videl, da enostavno ne sodi v to moštvo, in je zapustil reprezentanco.

Igralci komaj zdržali priprave
"Spomnim se zelo težkih priprav z Zdovcem in Jadrankom Nikolićem. Vsi smo komaj zdržali priprave. Res smo dobro začeli prvenstvo v skupini. Tudi naprej smo res vrhunsko odigrali. V polfinalu pa nato žal izgubili. Imeli smo nekaj nesreče. To prvenstvo je ostalo sicer v res lepem spominu," je najprej ob omembi prvenstva na Poljskem povedal Jaka Lakovič. Zdajšnji kapetan reprezentance je bil seveda tudi takrat nepogrešljiv člen izbrane vrste.

Priprave je Slovenija začela s tremi sijajnimi organizatorji igre, a je najprej na zadnji pripravljalni tekmi pred prvenstvom, ko je bilo povsem nepotrebno le nekaj dni pred začetkom Eurobasketa odigrati srečanje proti Nemčiji, ostala brez Bena Udriha, ki se je poškodoval v Bonnu. Med prvenstvom je ostala Slovenija še brez enega fantastičnega 'playa'. Na tekmi drugega dela proti Litvi je Goran Dragić dobil udarec v koleno in je tako na žalost končal tekmovanje.

Lakovič na koncu ostal sam na enki
Do konca turnirja je morala Slovenija na položaju enke odigrati le z Lakovičem: "Res je bilo težko. Predvsem potem, ko se je še Goran Dragić poškodoval, je vse breme praktično padlo name. Vsaka naslednja tekma je bila težja. Predvsem fizično. Bil sem v zelo dobri formi, a se to vseeno pozna. Saj sploh ne vem, koliko tekem sem v koliko dneh odigral. Že v polfinalu sem bil povsem iztrošen. V tekmi za tretje mesto pa sem bil že poškodovan. Tako je pač bilo (smeh)."

Slovenija je v drugem delu ugnala Litvo, Poljsko in Turčijo ter v izločilne boje napredovala kot prva v svoji skupini. Sledil je epski dvoboj s Hrvaško. Junak velike zmage s 67:65 je bil Erazem Lorbek, ki je nasul Hrvatom 27 točk. Krilni center je blestel skozi ves turnir in bil na koncu tudi uvrščen v peterko tekmovanja. Tudi v polfinalu je bila prava drama. Srbija in Slovenija sta odigrali podaljšek, po katerem so bili na krilih Miloša Teodosića in njegovih 32 točk boljši "orli".

Vedno je treba imeti visoke cilje
Od najuspešnejšega prvenstva za slovensko košarko se je reprezentanca poslovila s še enim tesnim porazom. Boljša je bila Grčija (57:56): "Motiv je bil še vedno velik. Tekma za tretje mesto se še vedno igra za medaljo. Morda je nekoliko nehvaležno, a gre še vseeno za medaljo. Ni zmanjkalo motiva po težkem porazu v polfinalu. Cela tista tekma za tretje mesto je bila čudna. Bil je tudi zelo nizek rezultat. Na koncu smo imeli možnosti za zmago, a mogoče tudi sodniki niso pustili zmage nad Grki. Tako smo bili četrti, kar pa je še vedno odličen rezultat."

Zdovc je prvi, ki je na glas govoril o medalji in zmagovalno miselnost je tako na neki način prenesel tudi na svoje varovance. "Postaviti si je vedno treba visoke cilje. Vsi, ki so v reprezentanci, ne bi naredili karier, kot jih imajo oziroma imamo, če ne bi imeli visokih ciljev. Mislim, da o tem niti nima smisla govoriti. Vseeno pa je treba biti realen, kar si v danem trenutku sposoben in seveda upati na najboljše," je pristavil Lakovič.