"Povedal sem, da si bom vzel čas, kakor si ga bodo vzeli tudi na zvezi. Vsi moramo razmisliti. V Evropi je veliko dobrih trenerjev, morda da nekdo lahko več kot jaz, morda ekipa potrebuje drugi profil trenerja. Vedno sem bil v življenju za to, da gremo leto za letom. V Jugoplastiki bi bil lahko dosmrtni trener po vseh uspehih, a vedno sem želel, da se pogovarjamo leto za letom," je ob koncu evropskega prvenstva povedal "Boža".

Decembra 2010 so na KZS-ju sporočili ime novega selektorja. Prvič v zgodovini so se odločili za tujega strokovnjaka, ob tem pa uveljavljenemu Maljkoviću kot trenerju z bogato kariero s številnimi osvojenimi lovorikami in velikim ugledom v Evropi v nasprotju z njegovimi predhodniki delo tudi bogato poplačali.

Ob prihodu govor o medalji in olimpijskih igrah
"Slovenska moška članska reprezentanca je pred 'troskokom' velikih tekmovanj, saj jo prihodnje leto čaka EP 2011, leta 2012 se želimo premierno uvrstiti na olimpijske igre, leta 2013 pa na domačem evropskem prvenstvu napasti vrh stare celine," je ob imenovanju Maljkovića dejal predsednik zveze Roman Volčič. Tudi srbski strokovnjak je ob predstavitvi govoril o medalji: "V Litvi nas čaka težko delo. Poskusili bomo napraviti dober rezultat, in to je osvojitev medalje. Brez skromnosti lahko zatrdim, da sem v svoji karieri skoraj 100-odstotno izpolnjeval svoje obljube, in upam, da bo tudi tu tako."

Če je bil EuroBasket v Litvi nekakšna generalka za domače prvenstvo, je bil letos nedvomno vrhunec slovenske reprezentance in predvsem zlatih generacij, ki so blestele v mlajših selekcijah in tudi dvakrat stopile na evropski vrh na prvenstvih mlajših članov. Tudi po domačem EuroBasketu Slovenija ostaja brez želene medalje, v Litvi je bila daleč od boja za žlahtne kovine, ostala tudi brez olimpijskih iger, na letošnjem prvenstvu je sicer osvojila peto mesto, kar je vseeno vrhunski izid, a vendarle ostaja grenak priokus. Prvenstvo je Slovenija gostila, v polfinalu je že zaigrala, bila četrta, tako da ostaja le še velika želja po tej medalji, ki pa ji je tudi doma ni uspelo osvojiti.

Evropski prvaki izločili Slovenijo
"Vedno ko izgubim tekmo, krivim sebe. Žal mi je, da proti Franciji nismo poskusili s cono in še eno obrambo, za katero sem prepričan, da jim ne leži. Ne pravim, da bi bilo bolje. Morda bi nas povsem nadigrali, a žal mi je, da nismo poskusili. To je moj del krivde. Ves čas analiziram stvari, kdaj morda celo pretiravam. Za vse odločitve, ki sem jih sprejel, tudi o izboru igralcev, nisem spal veliko noči. Za tem stoji mnogo razmišljanja, analiziranja in primerjav. Seveda delam napake. Moj glavni strah je poraz," je o svojih napakah razmišljal Maljković, ki se je na slovenski klopi prvič preizkusil v selektorski vlogi.

Slovenija je v četrtfinalu naletela na previsoko oviro. Evropski prvaki na čelu z izvrstnim Tonyjem Parkerjem so povsem zasluženo končali slovenske sanje o medalji, toda vseeno ostaja po tej tekmi kar nekaj odprtih vprašanj. Zakaj je vse do zadnje minute, ko je bilo že vse odločeno, na klopi sedel Nebojša Joksimović, ki je proti Italiji in Grčiji fantastično igral v obrambi ter zaustavljal najnevarnejše nasprotne igralce? Zelo zgodaj je v prvi četrtini na klop odšel razigrani Zoran Dragić, tedaj je Slovenija še vodila, Parker pa še ni dosegel točk, kmalu za njim je parket zapustil tudi njegov brat Goran. Ko pa so Francozi naredili odločilno serijo, pa slovenski selektor sploh ni posredoval z minuto odmora.

Velike zmage in grenki porazi
Maljković je za prikazano igro na prvenstvu dobil številne čestitke: "Odigrali smo 23 tekem na vrhunski in profesionalni ravni. Rekel sem, da ne vem, kakšna reprezentanca smo, ali smo dobra ali slaba, oceno prepuščam novinarjem, a rekel sem, da nam nihče ne more vzeti odnosa do dela, da nihče ne dela tako trdo kot mi in da se nihče na parketu ne bori tako kot mi. Igralci so se tega držali, metali se za vsako žogo in res smo imeli pravi profesionalni odnos. Mislim, da smo igrali lepo košarko. To pravijo tudi moji prijatelji. Čestitali so mi Tanjević, Žeravica, Skansi, Zdovc ... To govori o lepoti naše igre. Saša Đorđević, po mojem mnenju najboljši organizator igre vseh časov, je prišel v Portorož in rekel, da še nikoli ni videl ekipe, ki bi živela kot eno telo in ena duša. Tudi Rusi in Litovci so nam čestitali. Igrali smo dobro in ljudje so naše tekme zapuščali zadovoljni, ne samo zato, ker je Slovenija zmagala, ampak tudi, ker je igrala lepo. Igrali smo agresivno in trdo košarko z veliko protinapadov. Bili smo poškodovani, po nekaterih tekmah nam je bilo zelo težko, a zmagovalec je tisti, ki se po porazih dvigne."

Res je, da je Slovenija navdušila na nekaterih tekmah. Izjemna je bila predstava proti Špancem v Celju, nato v Stožicah proti Italiji in Grčiji. Na teh treh tekmah so košarkarji zares prikazali odlično igro, navdušili pa z nepopustljivostjo, borbenostjo ter agresivno in trdo, moderno košarko. Podobno je bilo tudi proti Srbiji v boju za razvrstitev od petega do osmega mesta. Na nekaterih tekmah pa je bilo, to je treba priznati, storjenih kar nekaj napak. Slovenci so se mučili z na papirju precej slabšimi Gruzijci in Čehi, Hrvaški so po prednosti 13 točk dovolili preobrat, na krilih katerega so varovanci Jasmina Repeše prišli vse do polfinala.

Reprezentanca poskrbela za košarkarsko evforijo
Če se poudarja, da so košarkarji dali vse od sebe, česar se jim nedvomno ne more očitati, in so na omenjenih tekmah prav s tem navdušili vse navijače in slehernega ljubitelja košarke, pa se to ne more reči za dve tekmi. Poljska je povsem razočarala v Celju, a na koncu ugnala Slovenijo, Finska, ki je sicer z neobremenjeno igro in novo uvrstitvijo v drugi del pridobila marsikaterega simpatizerja, a vendarle ne gre za vrhunsko izbrano vrsto, pa je nadigrala Slovence v polnih Stožicah. Kakovost je v primerjavi s Finci močno na strani Slovenije.

So pa košarkarji osvojili navijače in pod Maljkovićevim vodstvom poskrbeli, da je Slovenijo "zasvojila" kraljica iger. "Kar je najpomembneje, združili smo Slovenijo in naredili eno manjšo revolucijo. Zato smo se tudi dogovorili, da odigramo toliko pripravljalnih tekem v Sloveniji. V Ljubljani smo spali v hotelu, kjer je bilo izjemno. Še nikoli nismo imeli tako dobrih pogojev. Mislim, da bi vsa podjetja, administracija, javna uprava, gospodarstveniki ... Ko bi vsi v Sloveniji tako delali, kot so košarkarji, Slovenija ne bi imela večjih težav. Bila bi vesela država, kot je bila nekoč v času moje mladosti, pojem dobro organizirane in bogate države," je dejal 61-letni Maljković, ki je v bogati karieri kar štirikrat postal evropski klubski prvak.

Igra se vrti okoli izjemnih bratov Dragić
"Boži" je kot prvemu uspelo točno porazdeliti vloge v reprezentanci oziroma je kot prvi našel pravega vodjo. Ekipo je zgradil okoli trenutno najboljšega slovenskega košarkarja Gorana Dragića, ki je za predstave ne EP-ju dobil tudi lepo priznanje, saj je bil uvrščen v peterko turnirja. Maljković je v izbrani vrsti mesto namenil tudi nekaterim mlajšim igralcem, ki so po izbirnih treningih dobili že mesto v reprezentanci za Litvo in s tem neprecenljive izkušnje. Na preteklem je nekaterim že uspelo prevzeti ključno vlogo, predvsem je tu izvrstni Zoran Dragić, ki je bil ob bratu glavni slovenski nosilec igre in drugi strelec reprezentance.

"Načrtno smo razširili bazo moštva. Lakovič in Nachbar bi recimo lahko igrala kakšno minuto več, a zaradi vseh naporov je bilo treba razširiti to bazo. Vsi igralci so imeli dokaj enakovredno vlogo. To je bila dobra praksa, saj so bili napori veliki in s formulo 5+2 na takem tekmovanju ne moreš narediti ničesar. Kar se tega tiče, smo naredili dobro delo. Velik del tega moštva po mojem mnenju lahko še močno napreduje. Slovenija ima dobro prihodnost in perspektivo, kar se tiče košarkarjev," je o izboru igralcev dodal Maljković.

Znova s številnimi odpovedmi
Srbski strokovnjak je sicer še eden v vrsti slovenskih selektorjev, ki mu ni uspelo vpoklicati vseh najboljših slovenskih košarkarjev. V Litvi je reprezentanca z igro kar nekoliko razočarala, ni pa ji uspelo priboriti niti olimpijskih kvalifikacij, kar naj bi bil cilj. Če je bil tedaj tudi eden izmed razlogov, da toliko igralcev manjka, pa pred domačimi gledalci to vendarle ni, kajti nobena vrhunska izbrana vrsta letos ni nastopila v najmočnejši zasedbi.

Maljković je sicer ves čas zatrjeval, da bo Beno Udrih prišel na domače prvenstvo. Nihče ne pravi, da bi bilo z Benom bolje, verjetno ekipnega duha v reprezentanci z njegovo navzočnostjo ne bi bilo mogoče vzpostaviti. Priklicati mu ni, tako kot tudi ostalim selektorjem z izjemo Zdovca, uspelo Saše Vujačića. Številni so sklenili reprezentančno kariero, Erazem Lorbek je odšel na operacijo, Saniju Bečiroviću, ki je pred kratkim v finalu azijskega prvenstva za naslov Fooland Mahana dosegel 19 točk, v pretekli sezoni pa dobro igral tudi v Italiji, pa se je selektor odpovedal kar sam. Sanija je selektor pred EP-jem v Litvi celo nekoliko žalil, prav tako svojega predhodnika na slovenski klopi Memija Bečirovića, ki je med drugim z Iranom postal azijski prvak.

Že prihodnje leto svetovno prvenstvo
Kakor koli že, dejstvo je, da Maljković zastavljenih ciljev, ki so bili napovedani ob prihodu na selektorsko mesto, za katere je glede na svoje predhodnike dobil lepo plačilo, ni izpolnil. Sedmo in peto mesto sta sicer dobri uvrstitvi, celo vrhunski, a vendarle se zdi, da bi lahko bilo še več. Peto mesto je druga najboljša uvrstitev slovenske reprezentance, najboljša ostaja četrto mesto z EuroBasketa 2009, ko je reprezentanco za "honorarno" plačilo vodil Zdovc. Torej, kdo bo vodil Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Španiji, še ni jasno. Goran Dragić je sicer dejal, da upa, da bo to Maljković, kar tudi priča, da "Boža" dobro sodeluje s košarkarji, končno odločitev pa bo poleg selektorja imel KZS. Zagotovo bo znano, kdo bo Slovenijo popeljal v Španijo in morebiti v Ukrajino leta 2015, pred žrebom SP-ja, ki bo februarja.