22-letni Ljubljančan je veljal za enega najbolj nadarjenih košarkarjev svoje generacije. Po kaljenju v matičnem klubu Olimpiji je leta 2015 odšel v Cibono, a se je sredi sezone 2017/18 vrnil v domovino in zaigral za tedaj drugoligaško Ilirijo. Po letu in pol je sledila selitev k Primorski, kjer je pod taktirko Jurice Golemca zablestel in bil brez dvoma največje odkritje slovenskih parketov v letu 2019.

Imenitno je vodil igro tigrov in bil v debitantski prvi polovici sezone Koprčanov z naskokom najboljši podajalec Lige ABA. Decembra je Obalo tako kot Golemac in še nekaj nosilcev igre zaradi finančnih težav zapustil. Za nadarjenega organizatorja igre je razumljivo vladalo izjemno zanimanje. Na njegov naslov so priromale mamljive ponudbe evroligašev, med evropskimi velikani pa je nato Šiško izbral Bayern.

Po Evropi so ustavljena vsa košarkarska tekmovanja. Kako preživljate čas med pandemijo?
Res smo se znašli v specifičnem položaju, na katerega nismo bili pripravljeni. Za vse športnike je to res nenavaden čas. Sem tako kot praktično vsi v karanteni. Sicer nam čas v klubu nekoliko olajšujejo, saj so nam organizirali individualne treninge. Tako v bistvu še vedno treniramo. Dopoldne vsak naredi individualni trening, popoldne pa preživimo doma v karanteni.

Ste od širitve novega koronavirusa ves čas v Münchnu?
Ja, sem ostal v Nemčiji. Nisem dobil dovoljenja, da bi se lahko vrnil domov. V klubu so dejali, da moramo ostati. Oba Američana sta sicer odšla v domovino, vsi drugi igralci pa smo v Münchnu in, kot pravim, dopoldne treniramo individualno. V klubu so vse skupaj tako organizirali, da imamo med sabo minimalne stike.

Morda veste, koliko časa bo klub nadaljeval na tak način?
Pred kratkim smo dobili informacijo, da naj bi se vse glede nadaljevanja sezone izvedelo do konca tega meseca. Mislim, da naj bi se torej 30. aprila vedelo, ali se bo sezona nadaljevala ali ne. Ne vem, ali to velja tudi za Evroligo, glede nemškega prvenstva pa bo do takrat zagotovo jasno.

Bavarska je žarišče epidemije v Nemčiji. Kakšna so navodila kluba glede vsakodnevnega življenja?
Moramo se čim bolj izogibati kakršnih koli izhodov iz stanovanj. Sicer do trgovine gremo lahko normalno, drugo pa so nam odsvetovali. Vse restavracije so zaprte, ustavljen je javni prevoz, ne vem pa, ali ljudje popolnoma spoštujejo vse ukrepe. Ne zdi se mi, da bi recimo življenje bilo bistveno drugačno oziroma da bi se popolnoma zaustavilo.

Zdaj ste že četrti mesec pri Bayernu. Ste se že navadili na življenje v Münchnu in kako ste zadovoljni s tem obdobjem?
Ko sem prišel sem, je bilo zelo težko. Zame je bila to neka povsem nova stvar. V bistvu prvič igram v tujini. Sicer sem že bil v Zagrebu, ampak to je blizu doma in govorijo jezik, ki ga znam. To je bila popolnoma drugačna situacija, kot je zdaj. Poleg tega sem prišel še z neko manjšo poškodbo, tako da nekaj časa nisem mogel biti zraven. Potem ko sem odigral prvo tekmo, sem se znova poškodoval. Spet sem bil odsoten nekaj časa in na prvi tekmi po vrnitvi je sledila še ena poškodba. Prvi mesec oziroma mesec in pol je bilo zame kar težko, da sem se vrnil v pravi tekmovalni ritem. Sčasoma sem ga le ujel in tudi dobival vse več priložnosti. Zdaj proti koncu je prišlo do nekaterih poškodb na branilskih položajih, tako da sem dobil še nekoliko večjo minutažo. Lahko rečem, da sem kar zadovoljen, žal pa se je zdaj s pandemijo vse ustavilo.

V dobrih dveh letih ste iz slovenske druge lige prišli do Evrolige. Že iz Lige ABA v Evroligo je velik korak naprej. Je bil evroligaški debi težek?
Brez dvoma je to velik korak. Vse se je zgodilo tako hitro, da sem bil preprosto kar v malem šoku. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem sploh dojel. Res je to en velik preskok, s katerim so se mi izpolnile otroške želje. Težko se primerjata Liga ABA in Evroliga. Potreboval sem nekaj časa, da sem se navadil na ta način igre, ampak mislim, da sem bil iz tekme v tekmo boljši. Lahko rečem, da sem s temi prvimi tekmami v Evroligi kolikor toliko zadovoljen.

V Bayern ste prestopili, ko je bil trener še Dejan Radonjić, nato pa ga je kmalu zamenjal Oliver Kostić. Je trenerska sprememba kakor koli vplivala na vaš status?
Ne vem. Mislim, da ne. Z Radonjićem praktično nisem sodeloval. Pod njegovim vodstvom nisem naredil niti enega treninga niti odigral kakšne tekme. Ko sem prišel v München, deset dni sploh nisem bil z ekipo. Delal sem po svojem programu in nisem imel stika ne z igralci ne s trenerjem. Ravno, ko sem se priključil ekipi, pa je trener dobil odpoved, tako da res nisem imel kakršnega koli stika z njim. Ne vem, ali je bil moj prihod njegova želja. Tega res ne vem, mislim pa, da njegov odhod na kar koli povezanega z mano ni imel vpliva.

Ko ste zapuščali Koper Primorsko, ste imeli še nekaj drugih evroligaških ponudb, hkrati je zanimanje za vas pokazala tudi Cedevita Olimpija. Kaj je odločilo, da ste izbrali Bayern?
Res je bilo kar nekaj zanimanja, tudi iz Ljubljane, ampak preprosto lahko rečem, da je bila ta ponudba Bayerna najprivlačnejša. Gre za klub, ki v Evroligi še ne cilja na najvišja mesta. V Evroligi torej še ni velikega rezultatskega pritiska, tako da je s te strani mogoče malce lažje za mladega igralca, da se vklopi v tak sistem. Poleg tega je vplivalo tudi dejstvo, da je v klubu veliko ljudi z Balkana – nekaj igralcev, ves strokovni štab, športni direktor je Srb (Marko Pešić, op. a.) … Tudi zaradi tega je bila odločitev malce lažja, ker sem vedel, da bo prilagoditev tako lažja in hitrejša. Vsi te dejavniki so nekako vplivali na mojo odločitev.

Prva asociacija na Bayern predstavlja nogometni klub, ki je prava športna institucija. Si je košarka že izborila svoj status v Münchnu?
Sicer se pozna, da je košarka tukaj res sekundarna in se niti približno ne more primerjati z nogometom. Nogometaši imajo veliko večjo pozornost pokroviteljev in tudi javnosti nasploh. Ogledal sem si eno tekmo v nemški nogometni ligi in sem bil nad vzdušjem polnega stadiona res impresioniran. Načrtoval sem tudi ogled povratne tekme osmine finala Lige prvakov proti Chelseaju, a je prišlo do te prekinitve. Mi se nikakor ne moremo primerjati z njimi, ampak se mi zdi, da vse bolj raste tudi popularnost košarke. Dvorana je recimo polna tako na Evroligi kot v nemškem prvenstvu.

V prvi polovici sezone ste s Primorsko blesteli v Ligi ABA. Navduševali ste tako z igrami kot z rezultati. Tudi po odhodih nosilcev so Koprčani igrali zelo dobro. Ste spremljali njihove igre?
Seveda sem podrobno spremljal. Bil sem tudi veliko v stiku z večino igralcev. Lahko rečem, da so me presenetili, po drugi strani pa niti ne. Vsi ti igralci, ki so ostali, so kakovostni. Ko smo bili še vsi skupaj, enostavno niso dobili toliko priložnosti, da bi pokazali vse, kar znajo. Z našimi odhodi se jim je ponudila ta priložnosti. Vsi so igrali z res veliko samozavesti. Preprosto so blesteli v vseh tekmovanjih. Pokal Spar so osvojili, lahko rečem, z dominantno igro. Res sem zelo ponosen nanje.

Kakšen je vaš reprezentančni status? Ste bili v stiku z zdaj že nekdanjim selektorjem Radom Trifunovićem?
S Trifunovićem sva se slišala pred zadnjim reprezentančnim ciklom. Rekel je, da to poletje računa name. To je bil najin stik. Vsem nam je lahko žal, da še drugo poletje zapored ne bo reprezentančnih aktivnosti. Morali bomo počakati še eno leto. Če bom vpoklican, bom vedno na voljo in se odzval. Vedno sem poudarjal, da želim igrati za reprezentanco, kljub tistim dogodkom pred lansko sezono. Meni je v čast zastopati Slovenijo in se veselim naslednje akcije.