26. marca se jima je rodila Elena, 32-letni Ljubljančan pa pravi, da ima tako v teh sicer nenavadnih dneh za športnike dovolj dela: "Zdaj sem že nazaj v Ljubljani. Pomagam ženi in skrbim za hčerkico. Žoge še ne pogrešam, saj imam polne roka dela z njo. Ta nova vloga je res nekaj posebnega. Popolnoma nov in izjemen občutek."

"Zaradi ženine nosečnosti je bilo prisotnega malce več stresa. Na srečo se je vse lepo razvilo. V Postojni so zdravstveni delavci lepo skrbeli zanjo in je bila zelo zadovoljna, za kar se vsem zahvaljujeva. Žal nisem mogel biti zraven, a takšna so pravila in to popolnoma razumem. Sem si pa oddahnil, da sem bil po začetku pandemije lahko hitro v Sloveniji. Še posebej zaradi nosečnosti, da sem bil lahko ob ženi, ko je bila popolnoma blizu roka, pa potem tudi že čez rok. Dobro, da sem bil lahko doma in ji pomagal," je dodal.

Dobrodušni orjak si zadnji dve leti kruh služi na italijanskih parketih, kjer nosi dres beneškega Reyerja. Italija je država, ki jo je pandemija najbolj prizadela, a je na srečo razmeroma hitro lahko zapustil zahodno sosedo in se vrnil domov: "Približno pet dni po tem, ko se je virus začel nekoliko močneje širiti, sem hodil le na treninge in recimo v trgovino, sicer pa sem bil ves čas v stanovanju. Taka so bila tudi navodila kluba. Ko se je situacija zaostrila, so prekinili treninge in takrat sem takoj odšel domov. V Italiji se je virus res hitro razširil, a na srečo sem bil, ko je bil največji 'bum', že v Sloveniji. Številke iz Italije so res grozne."

Sorodna novica Zoran Dragić: Najtežje je, ko v takem položaju ne moreš biti ob družini

Vmes je sicer mislil, da bo moral zapustiti družino in se po navodilu kluba vrniti v Benetke, a je lahko hitro prišel nazaj v Ljubljano, ker treningi niso dovoljeni: "Od 12. marca sem že v Ljubljani. Vmes sem le minuli petek moral nazaj v Italijo, da sem uredil dokumentacijo. Sprva je bilo mišljeno, da bom moral ostati v Benetkah, a je klub videl, da treningi še niso dovoljeni. Tako so nam dovolili, da odidemo in do nadaljnjega ostanemo doma. Šel sem le tja, spakiral še svoje stvari in se vrnil v Slovenijo."

"Klub nas je pustil domov, saj ne moremo trenirati. Nekaj časa so mislili, da bomo lahko vadili na tak način, da bi bil en igralec na igrišču, drugi v fitnesu. Da bi bil torej le en naenkrat na terenu. Potem je vlada tudi to prepovedala. Tudi nekateri Američani so odšli domov in zdaj čakamo na nadaljnja navodila. Iz kluba smo dobili neke vaje, ki jih lahko delamo doma. Gre bolj za vaje za moč, delam tudi vaje za koleno. Prav veliko možnosti pa sicer v stanovanju ni. Ko bomo začeli znova trenirati, bo treba veliko časa posvetiti delu z žogo," je situacijo opisal Vidmar.

Kot je povedal vedno nepopustljivi borec pod obročema, je italijansko prvenstvo 99-odstotno končano, a košarkarji Reyerja ostajajo v negotovosti, saj še ni znana usoda Evropskega pokala, kjer so se prebili v četrtfinale: "Glede nadaljevanja sezone kaže bolj slabo. Sicer se recimo situacija v Italiji umirja, pa se okužbe še širijo v Španiji, Nemčiji … Evropski pokal je meddržavno tekmovanje. Ne vem, kje bi recimo lahko sploh igrali oziroma kako bi se tekmovanje zaključilo."

Kar se tiče individualnih predstav v tej sezoni, je bilo v igri po njegovih besedah kar nekaj vzponov in padcev, nekoliko se je lovil, saj je imel vmes znova težave s kolenom, ki ga spremljajo že več let in zaradi katerih je med drugim izpustil dve veliki reprezentančni tekmovanji. Zaradi težav s kolenom je manjkal tudi na februarski akciji izbrane vrste: "Takrat sem malce manj treniral, saj sem počival in delal terapije ter vaje za moč. Tekme sem sicer odigral vse, sem pa vmes izpustil kakšen trening."

Za Reyerjem pa je še ena uspešna sezona. Dober rezultat so Benečani napravili v Evropskem pokalu, pika na i sezone aktualnih državnih prvakov pa je osvojitev pokala, kjer so v četrtfinalu in polfinalu izločili glavna favorita, bolonjski Virtus in milansko Olimpio: "Ta pokal je bil res neka dodatna točka v sezoni. Ligo smo sicer nekoliko slabše začeli, zato smo trenutno osmi. Po pokalu smo se začeli dvigati. V Evropskem pokalu smo igrali konstantno in mislim, da bi imeli tudi dobre možnosti za preboj med štiri, a zdaj čakamo, kaj bo."

Pred dvema letoma se je prvi center reprezentance ob pohodu Slovenije na evropski prestol, ki je bil medtem tudi želja Cedevite Olimpije, po 11 letih v močni turški ligi preselil v Italijo, kjer je z Venezio torej lani postal državni prvak, letos pa je v vitrino dodal še pokalno trofejo. Tudi bližina doma je bila razlog za zadovoljstvo v Benetkah: "Ko sem imel prost dan, sem se lahko zapeljal v Ljubljano. Le dobri dve uri vožnje pa sem bil doma. Več sem bil lahko z ženo, bratom in staršema. Ko smo imeli ob koncu tedna domačo tekmo, je lahko k meni prišla žena in sva preživela konec tedna skupaj."

Po sezoni mu pogodba poteče, kje bo nadaljeval kariero, pa Gapi še ne razmišlja. Zdaj je v prvem planu družina, hkrati pa se v klubu trenutno "ukvarjajo" z drugimi stvarmi. Pravi, da se bo pandemija poznala tudi v financah Venezie, ki je imela praktično ves čas polno dvorano. Če je klubska prihodnost še negotova, pa je več jasnosti glede reprezentance. Potrdil je, da bo, če bo koleno dopuščalo, Slovenija nanj lahko računala še v kvalifikacijah za olimpijske igre in ob morebitnem uspehu v Kaunasu tudi v Tokiu, kar bi bila ob naslovu evropskega prvaka po njegovih besedah druga krona kariere, zatem pa – še pred naslednjim EuroBasketom – sledi reprezentančna upokojitev.

Slovenija bo dobila novega selektorja. Najverjetneje bo to priznani grški strokovnjak Dimitris Itudis, o katerem je Vidmar pristavil: "Če bo on selektor, gre brez dvoma za odličnega strokovnjaka. Je "majster" na svojem področju. Spoznal sem ga – oziroma sem igral proti njemu, ko je bil pri Banvitu, jaz pa pri Fenerbahčeju."