Na zdaj že tradicionalnem druženju s predstavniki sedme sile je Erjavec najprej potegnil črto pod leto, ki se končuje: "Za nami je turbulentno leto, ki je imelo vzpone in padce. Če govorimo o športnem delu, naj začnem s tem, kjer je bilo največ polemik in debat, torej z moško reprezentanco. Uvrstili smo se na evropsko prvenstvo, nismo se pa na olimpijske igre. Oboje nekako pričakovano. Logično vsaka stvar s svojimi razlogi. Za žensko reprezentanco sem zelo vesel, da smo zdaj v novembrskem oknu dve tekmi dobili in smo, tudi zaradi drugih rezultatov, že blizu uvrstitve na evropsko prvenstvo. Mladi fantje so nas pa poleti z dvema medaljama pozitivno presenetili. Upam, da se bodo imeli možnost razvijati in potem igrati tudi v članski reprezentanci."

"Kar se tiče klubske košarke, me veseli zdaj ta serija Olimpije. Še bolj bi bil vesel, če bi imeli slovenski igralci večjo vlogo, ampak nimaš kaj reči. Dejstvo je, da funkcionirajo in igrajo dobro. Dobro so vodeni. Kar pogrešam v slovenski klubski košarki, je več ambicij v drugih klubih. Tudi zveza bi rada kaj spodbudila. Recimo, vesel sem bil besed Damirja Grgića, da si celjski ženski klub želi igrati v Evroligi ali evropskem pokalu. Tukaj že nekaj časa potekajo pogovori, da bi sodelovala tudi zveza in tak projekt podprla," je nadaljeval.

Z letom moške reprezentanci ni nezadovoljen

Glavna in najbolj pereča tema je moška reprezentanca kot vrh košarkarske piramide. Težko rečemo, da je zanjo kljub uvrstitvi na evropsko prvenstvo uspešno leto. Razočarala je v Grčiji na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju, kjer ni bila konkurenčna gostiteljem in Hrvatom, prav tako se z igro ni proslavila v zadnjem oknu kvalifikacij za EuroBasket, ko je izgubila na Portugalskem in se nato z isto reprezentanco pošteno namučila na domačem parketu v Kopru.

"Lahko kaj rečem za samo igro, ampak nisem ravno najbolj strokovno kvalificiran. Športni direktor in selektor sta že povedala vse o tem. Lahko svoje dodam in rečem, da je bil zanič prvi polčas v Lizboni. Absolutno katastrofa. In pa slaba tekma proti Hrvaški v kvalifikacijah. Grčija je bila v takem stanju, kot smo bili mi takrat, objektivno močnejša. Lahko bi imeli Portugalci razmerje 4:0. Mi smo jih premagali za točko, Izrael tudi le za točko. Tako da izgubljajo tudi druge reprezentance. Ne moremo biti zadovoljni z igro, ampak v oknih se moraš prebiti naprej. Ni igra glavna. Nočem reči, kako lepo smo igrali, pa smo izgubili za dve točki. Zanima me rezultat. Rezultat je dosežen. Zanima me razvoj mladih in priključevanje mladih. Tudi to je delno doseženo. Tako da ne morem reči, da nisem zadovoljen," je predsednik zveze spregovoril o igri reprezentance.

Zasičenosti v reprezentanci predsednik ne opazi

Aleksander Sekulić je za krmilom reprezentance že več kot štiri leta in je tako že selektor z najdaljšim stažem. Na vprašanje, ali je morda v tem obdobju prišlo do zasičenosti, je Erjavec odgovoril: "Ko vprašate igralce, javno povedo, da podpirajo selektorja. Kako naj jaz potem opažam zasičenost. Ko sem z njimi na poti, v hotelu ali na treningu, ne vidim nobene zasičenosti. Lahko rečem, da je bil trening pred tekmo s Portugalsko v Lizboni eden najboljših, ki sem jih videl v več kot desetletnem delovanju tukaj na KZS-ju. To je 'pokalo'. Kaj je bilo potem naslednji dan na igrišču prvi polčas, mi pa ni jasno. Težko bi rekel, da je govor o kakšni zasičenosti. Naj to fantje sami povedo. Jaz je ne vidim."

"Edini 'kiks' je bila tekma s Poljsko. Edina tekma, ki jo vidim, da nismo izkoristili potenciala. Tista ena tekma. Svetovno prvenstvo smo presegli trenutni potencial. Atene so bile odraz trenutnega stanja. Na evropsko prvenstvo smo se kvalificirali s težkima tekmama proti Portugalski. Z grdima, mogoče s slabšo igro, ampak smo se uvrstili. Ne morem reči, da ga nismo izpolnili. Kakšen pa je naš potencial? Koliko igralcev imamo v Evroligi in Ligi NBA? Dajmo biti realni. Mislim, da je naš trenutni potencial med deset v Evropi. Presenetiš lahko vsakega, izgubiš pa lahko tudi z vsakim. Lahko tudi ne prideš v četrtfinale. Realno je tako. Srbi so v Berlinu izgubili v osmini finala proti Italiji. Govorimo o Srbiji, ki ima malo več igralcev kot mi. Potem so dvakrat osvojili kolajno na naslednjih tekmovanjih, pa so takrat tudi odstavljali selektorja. Tako pač je. Taki so ciklusi," pa je odgovoril na vprašanje, ali je Slovenija v zadnjem obdobju z rezultati dosegla svoj potencial.

Javnost ne sme vplivati na imenovanje selektorja

Še posebej po tekmah s Portugalsko in tudi že po neprepričljivih predstavah v Pireju ter predtem po spodrsljaju, kakršen je bil proti Poljski v četrtfinalu EuroBasketa pred dvema letoma, se je nad zvezo in reprezentanco usul plaz kritik javnosti, za kar pa predsednik pravi: "Kar se tiče zasičenosti, če mogoče rečejo, da so zasičeni, igralci drug brez drugega ne morejo. Komaj čakajo, da se vidijo v končni fazi. Med igralci in selektorjem pa ne vem, lahko … Če bi gledal, kaj si javnost želi, in se ravnal po javnosti, bi bilo pa brez zveze, da sem tukaj. Mene so izvolili klubi zato, da vodim zvezo. Se pravi, da delam nekaj zanje, najbolj na udaru sem pa ravno na reprezentančni strani, ker je pač vrh slovenske košarke. Vedno sodijo predsednika po reprezentančni košarki. Zdaj moram gledati, ker sem neobremenjen, ker nisem plačan in sem tukaj zato, ker imam rad ta šport, kar se meni in mojim sodelavcem zdi dobro za slovensko košarko. Zagotovo se me dotakne, ko slišim pozive javnosti oziroma razmišljanja dela javnosti, ker pač del tudi drugače misli, a se ne vključuje v javne debate. Vendar je to nekaj, kar ne sme vplivati na moje odločitve. Na to mora vplivati, kot sem rekel, ali imamo mi razpoložljivega trenerja, razpoložljivega igralca, če je zdrav in v formi, odnosi med njimi … To so stvari, ki jih mi gledamo s sodelavci."

"Vpliva javnosti na imenovanje selektorja ne sme biti. Lahko predlaga, lahko pove, vsak ima svoje pravice, kar je normalno, a mi se ne smemo odločati pod pritiskom javnosti, ampak tako, kot je najbolje. Druga stvar pa so pričakovanja javnosti. Pričakovanja medalje na vsakem tekmovanju so previsoka. To je nerealno za Španijo, Srbijo, Francijo in Nemčijo … V današnjem času je nemogoče, da se ne bi pogovarjali o tem, saj povsod skačejo taki in drugačni komentarji. Se pogovarjamo, a ostajamo realno na tleh. Vemo, kaj je naš fokus. Seveda se pa nas dotakne. Vsakega posamezno in tudi zveze kot celote. Dotakne se tudi reprezentantov. Ampak vsak na koncu ve, kaj dela in zakaj, poskuša pa delati tisto, kar dela čim bolje. Negativni komentarji pa so pač del zgodbe. Me pa veseli na neki način, da smo tako zanimivi, da se z nami toliko ukvarjajo, čeprav na tak način. Ne morem pa potrditi, da je vsaka reklama dobra," je pristavil o tej temi.

Maja znano, ali bo skupina EuroBasketa 2029 tudi v Ljubljani

KZS je vložil kandidaturo za organizacijo ene od skupin EuroBasketa 2029. Željo ima kar nekaj držav, konkurenca je velika, toda Erjavec verjame, da so slovenske karte – tudi tu sta pomembna vpliv in želja Luke Dončića, ki je dejal, da mu igranje na domačem turnirju predstavlja izpolnitev sanj – dobre. Odločitev bo znana že maja prihodnje leto: "Pred tremi tedni smo imeli evropski odbor Fibe v Carigradu, pred dvema tednoma pa svetovnega v Ženevi. Seveda je treba z akterji – skupinami in posamezniki – lobirati. Kaže nam dobro. Je pa res, da tako močnih kandidatov že nekaj časa ni bilo. Tu sta Španija in Grčija, ki kandidirata za skupino in finalni del, poleg nas pa za skupino še Litva, Finska, Nemčija, Nizozemska, Slovaška, Estonija … Težko rečemo, da nekdo ne spada zraven. Bo treba lobirati in se dogovarjati do te majske odločitve."

Vrhunec prihajajočega leta bo EuroBasket, ki ga bodo gostili Latvija – v Rigi bodo tudi zaključni boji –, Ciper, Finska in Poljska. Po napovedih selektorja bo Slovenija napadla najvišja mesta. Znova bo po ustaljeni praksi vsaka gostiteljica v svojo skupino povabila eno reprezentanco, za zdaj pa sta dve prizorišči na ta način že oddani. Morda bo, če bo mogoče, z lobiranjem, kje bi igrala skupinski del, poskusila tudi Slovenija: "Najprej moramo počakati, da se razvrstimo. Torej, da se vidi, v katerih bobnih bo kdo. Evropsko prvenstvo je konec avgusta in v začetku septembra. Vsi vemo, da bi šli vsi radi na Ciper. Ampak tja ne moremo, saj so že vnaprej povedali, da bodo izbrali Grčijo. Če bomo v istem bobnu, avtomatično odpade. Tudi Latvija z Litvo, tako da sta edini realen dogovor Poljska ali Finska."

Težave Neba in Čančarja s poškodbami

Z Luko Dončićem v ekipi so cilji vedno visoki. Kapetan sam vsakič govori o naskoku na kolajno, če bo le zdrav, pa bo reprezentanco vodil tudi prihodnje leto. So pa znova težave pod obročema, za kar so krive poškodbe. Že celo sezono pestijo Josha Neba, prvega centra, ki je letos zasedel mesto naturaliziranega košarkarja: "Skrbi njegovo stanje. Predvsem skrbijo te različne neke napovedi. Oziroma ko ne vemo čisto dobro, pri čem smo. Skrbi me zanj. Ima smolo, je pa strašen igralec in bi ga radi februarja imeli v reprezentanci, ker se mora uigrati v naš sistem. Bo pa stroka potem povedala, ali kaj potrebuje v tem pogledu. Za zdaj je Josh naša prva izbira, in upam, da bo zdrav."

Poleg tega se je znova poškodoval Vlatko Čančar, prvi krilni center, ki je zaradi operacije kolena izpustil celotno lansko sezono. Letos je v dresu Denverja na podoben način po zabijanju dobil novo poškodbo istega kolena, toda prve napovedi niso tako črnoglede: "Z Vlatkom smo na zvezi. Saša Dončić veliko govori z njim. Je pozitiven. Vesel sem, da se je odločil za to opcijo. Kolikor sem seznanjen, je imel dve izbiri zdravljenja. Odločil se je za to krajšo in hitrejšo različico. Upam, da se bo izkazalo za pravilno. Res ima smolo. Ne vem, kaj naj rečem. To je pač šport. Smolo ima, in upam, da se mu enkrat povrne. Želim mu vse najboljše in komaj čakam, da se vrne na igrišče."