Oglas
Kar se je zdelo še pred kratkim nerealno in le del utopičnih sanj, se je sprva na Finskem in nato v Turčiji uresničilo. Slovenski košarkarji, ki so sicer pred prvenstvom v večini odkrito govorili o naskoku na prvo medaljo, so postali evropski prvaki. V velikem slogu so si pokorili košarkarsko staro celino. Na turnirju so vknjižili devet zmag, ostali neporaženi in poskrbeli, da je Slovenijo zajela košarkarska evforija in je skoraj vsak naslov dvanajsterice doživel kot svojo zmago oziroma svoj uspeh.
Prek Poljske, Finske, Grčije, Islandije, Francije, Ukrajine, Latvije, Španije in Srbije so prišli do pokala Nikolaja Semaška, ki ga je visoko dvignil kapetan Goran Dragić , najkoristnejši posameznik turnirju. V prvi peterki prvenstva mu je družbo delal mladi up slovenske košarke Luka Dončić, ki je navduševal ob debiju v reprezentančni majici. Slovenija ni bila le učinkovita. Blestela je s hitro igro, ki so jo številni označili za košarko prihodnosti, ko je zlahka presegala 90 in celo dala tudi več kot 100 točk. Obenem pa so tekmeci večkrat poudarjali čvrsto in trdo slovensko obrambo z agresivnim pritiskom na žogi.
Dirigentsko palico je na parketu mojstrsko vihtel Dragić, ki je imel ob tem veliko pomoči ob Dončiću. Pod košem je bil izjemno čvrst Gašper Vidmar, dodatno širino je ekipi prinesel naturalizirani Anthony Randolph . Ko je bilo treba, je v ospredje stopil Klemen Prepelič. Podobno velja za Jako Blažiča , ki je tako kot Edo Murić odlično opravljal svojo nalogo. Aleksej Nikolić je uspešno prevzel vodenje igre, ko je počival kapetan. Še en mladenič Vlatko Čančar je brez težav prevzel del bremena nase in odigral pomembno vlogo predvsem v obrambi. Žiga Dimec se je pod obročema boril po najboljših močeh, tudi Saša Zagorac je v polfinalu odigral nekaj pomembnih minut, Matic Rebec je ves čas glasno bodril soigralce s klopi, ob igrišču pa je omenjena dvanajsterica imela velikega vodjo, sijajnega strokovnjaka, Igorja Kokoškova.
V spodnji fotozgodbi podoživite helsinško-carigrajsko pravljico, ki je za slovenske košarkarje imela popoln konec.
19. julija so košarkarji začeli priprave. Kokoškov je imel na voljo vse igralce z izjemo Zorana Dragića, ki je moral na operacijo kolena. Prvič se je izbrani vrsti pridružil izjemno nadarjeni Dončić, prišel pa je tudi Američan Randolph. V začetku avgusta se jim je po pravilih NBA-ja lahko priključil še Goran Dragić in tedaj je kapetan že na glas govoril o naskoku na medaljo. Med pripravami je Slovenija odigrala devet tekem. Na uvodnih v Rogaški Slatini, Mariboru, Opatiji in Tel Avivu ni blestela. Na obračunoma proti Hrvaški v Ljubljani – drugi je bil za zaprtimi vrati –, ko je oba tudi dobila, pa se je že začel kazati osnutek zmagovitega mozaika, ki ga je Kokoškov začel sestavljati že leto prej v kvalifikacijah. Zmagi nad Hrvaško sta bili odlično popotnici za odhod v Helsinke, kjer je Slovenijo čakal skupinski del. Foto: BoBo
Po uspešnem poskusu leta 2015 je bilo evropsko prvenstvo znova organizirano v štirih državah. Skupinski del je bil odigral v Tel Avivu v Izraelu, v Cluju v Romuniji, v Helsinkih na Finskem in v Carigradu v Turčiji, kjer so bili tudi izločilni boji. Slovenija je skupinski del odigrala v helsinški Hartwall Areni, ki je za košarko sprejela 12,500 gledalcev. Ko so si leta 2008 odgovorni za gradnjo novih športnih objektov v Stožicah ogledali stadione in dvorane po Evropi, so se ustavili tudi v Helsinkih, na koncu pa so prav Hartwall Areno vzeli kot osnovo za projektiranje ljubljanske, prilagodili so jo le glede na drugačno obliko strehe. Nato je sledila selitev v Carigrad, kjer so bili vsi izločilni boji odigrani v Sinan Erdemu, največji turški dvorani, ki sprejme 16.000 gledalcev. Carigrajska dvorana, ki je istega leta gostila tudi Final Four Evrolige, pred osmimi leti pa svetovno prvenstvo, je tako postala mesto največjega uspeha slovenskega ekipnega športa. Foto: MMC RTV SLO
Uvodna ovira na poti na vrh je bila Poljska. Na vsakem turnirju se za prvo tekmo pravi, da šteje le zmaga in tudi tu je bilo tako. Slovenija je led prebila z zmago 90:81, blestel pa je Dragić, ki je prispeval 30 točk. Slovenci so vmes že povedli za 21, toda v končnici nekoliko popustili, a vseeno ohranili dovolj moči za uvodno zmago. Dvomestno število točk so dosegli še Dončić in Vidmar, ki sta dala po 11 točk, ter Prepelič, ki jih je dal deset. Foto: EPA
Po dnevu premora je sledil dvoboj z gostitelji skupine Finci, ki so pred tem na kolena spravili Francoze. Na krilih polne dvorane je volčje krdelo predstavljalo zelo težak zalogaj. Na koncu so Slovenci slavili z 81:78. Finci so z izvrstnim mladeničem Laurijem Markkanenom imeli napad za zmago, vendar pa je prav košarkarju Bullsov Anthony Randolph ukradel žogo in zabil za končni izid. Randolph je bil z 10 točkami drugi slovenski strelec. Znova je bila fantastičen Dragić z 29. Foto: Reuters
Sledil je obračun z izkušenimi Grki. Slovenija je ob najtežji oviri do tedaj na koncu slavila z 78:72, toda Grčija je pred zadnjimi desetimi minutami vodila za šest. Nato je stvari v svoje roke vzel Dončić, ki je bil na prvih dveh tekmah še nekoliko zadržan. Odlično je vodil slovensko igro in zrežiral preobrat, piko na i pa je zmagi postavil Dragić. Dosegel je 22 točk, Dragić jih je dodal 20, Prepelič pa 16. Foto: EPA
Na četrti tekmi se je Slovenija pomerila z najskromnejšo reprezentanco v skupini, Islandijo. Varovanci Kokoškova so zanesljivo slavili s 102:75. Selektor je porazdelil minutažo. Vseeno je bil z 21 točkami prvi strelec Dragić, Blažič je bil razigran s 15 točkami, Prepelič jih je dodal 14, Dončić 13, Murić pa 11. Slovenija je prvič na velikih tekmovanjih prvič presegla sto točk, prav stoto je dal Blažič, ki je po tekmi dejal, da bo, kot se to v košarki spodobi, ob tej priložnosti počastil soigralce. Foto: EPA
Zadnje dejanje skupinskega dela je bil obračun s Francijo. Kdor je do tedaj dvomil o moči Slovenije, je po veličastni zmagi s 95:78 uvidel svojo zmoto. Brez poraza in z veliko mero samozavesti po odličnih igrah so Slovenci z izjemno popotnico poleteli proti Carigradu. Kot je po tekmi dejal Murić: ''Pokazali smo, da z nami ni 'heca'.'' Proti Franciji, ki je štiri leta pred tem v Stožicah osvojila naslov evropskega prvaka, dve leti prej pa doma prišla do brona, je Slovenija ves čas prevladovala. Že v prvem polčasu so Slovenci povsem zasenčili Francoze, v drugi četrtini pobegnili na dvomestno prednost, ki so jo v nadaljevanju kljub manjši krizi še nadgradili in vmes celo povedli za 29. Za Dragićeve predstave je že praktično zmanjkalo superlativov, ko je znova nasul 22 točk. Dončić jih je pristavil 15, Prepelič 14 in Vidmar 13. Nasvidenje v Carigradu. Foto: Reuters
Po suvereno osvojenem prvem mestu v skupini je bil prvi carigrajski nasprotnik Ukrajina. Kot so pred tekmo poudarjali v slovenskem taboru, je bil cilj s svojo igro – agresivnim pritiskom na prenos žoge – poskrbeti, da visokega ritma nasprotnik ne bo zdržal. Načrt je bil izpeljan do potankosti in hitro so si Slovenci priigrali občutno prednost, ki so jo za končnih 79:55 tudi zanesljivo zadržali. Randolph se je v napadu prebudil in tekmo končal z 21 točkami. Prepelič in Dončić sta jih dosegla po 14. Foto: EPA
V četrtfinalu je sledila prava poslastica evropskega prvenstva. Obračun Slovenija in Latvije, ki se je končal s 103:97, so mnogi označili za najboljšo tekmo EuroBasketov ob finalu med Jugoslavijo in Litvo leta 1995. Srečanje je bilo polno preobratov, v končnici pa sta Dončić in Dragić prevesila tehtnico v slovensko korist. Dončić je bil s 27 točkami prvi slovenski strelec. Obenem je odlično napadal Kristapsa Porzingisa, da je ta imel težave z osebnimi napakami. Čeprav je dal 34 točk, ga je dobro ustavljal Randolph. Ta je prispeval 16 točk, 17 jih je vpisal Prepelič, Dragić pa je bil znova izvrsten s 26. Foto: Reuters
Drugič se je Slovenija prebila v polfinale. Nasproti so stali prvi favoriti prvenstva in branilci naslova Španci, ki pa so se zavedali, kako močna je v Carigradu Slovenija. Že v besedah selektorja Sergia Scariola je bilo pred tekmo začutiti veliko strahospoštovanja. Slovenci so v svojem ritmu nadaljevali in z igro, ki ni bila po godu Špancem zagospodarili na igrišču. Brata Gasol so ''izrinili'' iz rakete, s hitro igro pa polnili nasprotnikov koš. Vidmar je bil gospodar pod obročema. Na koncu je dal 12 točk. Po 15 sta jih prispevala Randolph in Dragić, Prepelič se je ustavil pri 13., Dončić pa pri 11. Foto: Reuters
Še zadnja ovira na poti do košarkarskih sanj je bila Srbija. In Slovenija je šla do konca ter slavila s 93:85. V dvorani je bilo skoraj 7.000 slovenskih navijačev, ki so pripravili imenitno vzdušje, košarkarji pa so bili fantastični. Genialni kapetan Dragić je prispeval nov reprezentančni rekord – 35 točk. Toda zaradi utrujenosti je moral predčasno na klop. Srbi so izničili 12 točk, vendar so odgovornost – ko je zaradi poškodbe gležnja tekmo predčasno končal tudi Dončić – prevzeli drugi igralci. Igro je v zadnjih minutah vodil Nikolić, blestela pa sta Prepelič, ki je dal 21 točk, in Blažič. Pomembno blokado je ob koncu prispeval Vidmar, enega izmed ključnih košev pa je dosegel tudi Randolph, ki je srečanje končal z 11 točkami. Foto: Reuters
Sloveniji je uspelo nekaj neverjetnega oziroma kar nepredstavljivega. Košarkarji so z zmago nad Srbijo Sloveniji zagotovili prvo zlato medaljo v ekipnih športih. Po koncu 40. minut se je v Sinan Erdemu lahko začelo veliko slavje. Dragić je visoko dvignil pokal za evropskega prvaka, ob slavju pa se je na parketu reprezentanci pridružil tudi Zoran Dragić, ki je izpustil prvenstvo zaradi poškodbe. Sanje so postale resničnost – Slovenija je evropski prvak! Foto: EPA
Slovenija je na prvenstvu drugič zaigrala z naturaliziranim Američanom. Po Arrielu McDonaldu leta 2001 je zdaj dres oblekel Randolph, odlični krilni center Real Madrida, zaradi česar se je spremenila tudi slovenska zakonodaja. Dejstvo je, da bi brez njega Slovenija zelo težko prišla do medalje. Odigral je pomembno vlogo pri velikem uspehu in predvsem zapolnil vrzel, ki je nastala na poziciji krilnega centra. Če se nekateri z makiavelijsko naturalizacijo, v slogu "cilj (beri medalja) opravičuje sredstva", ni strinjal, je Američan izpolnil, za kar je bil pripeljan – dati dodatno širino Sloveniji in ji pomagati osvojiti kolajno. Foto: EPA
Srbski strokovnjak Igor Kokoškov je vse delce povezal v zmagovito celoto in postal najpriljubljenejši tujec v Sloveniji. Z mirnostjo in pravimi odločitvami je navduševal ob parketu. Srbski trener, nosilec jugoslovanske košarkarske šole, začinjene z dolgoletnim ameriškim profesionalizmom, je znanje črpal od tako velikih, kot sta Željko Obradović in Larry Brown. Zdaj se je tudi sam vpisal med nesmrtne. Manj kot leto zatem je njegova kariera dobila novo veliko priznanje, saj je kot prvi Evropejec postal glavni trener v Ligi NBA. Slovensko zgodbo je zaključil brez poraza na uradnih tekmah, saj je ob devetih zmagah na EuroBasketu dobil tudi vseh šest srečanj v kvalifikacijah. Foto: EPA
Pred prvenstvom se je vedelo, da je Luka Dončić izvenserijski talent, vsi košarkarski navdušenci so vedeli, da je nekaj unikatnega, a take genialnosti, kot jo je najstnik prikazal na prvem velikem tekmovanju, vendarle ni praktično nihče pričakoval. Že na pripravljalnih tekmah je navduševal in dokazal, da bo z Goranom Dragićem udarna sila slovenske reprezentance. Že ko je prvič spregovoril za slovenske medije, je omenjal medaljo, željo pa že na prvem velikem turnirju izpolnil. Luka je v napadu razbremenil Gorana in dodal veliko širine. Prevzel je velik del odgovornosti in kreacije v igri. Odličen je v "pick and roll" igri, po kateri je sam zaključeval, še večkrat pa podajal prostim soigralcem, ki jih je tako uspešno iskal, potem ko je nase "potegnil" dva nasprotna košarkarja. Za Dragićem je bil s statističnim indeksom 18,7 drugi najuspešnejši v slovenski reprezentanci, za kapetanom s 14,3 točke tudi drugi strelec in s 3,6 podaje podajalec, hkrati pa je bil z 8,1 skoka najboljši v izbrani vrsti po povprečju ujetih odbitih žog na tekmo. EuroBasket je končal v peterki turnirja. Foto: Reuters
"Ena trofeja, večna slava!" je bilo geslo EuroBasketa 2017. Večno slavo so poželi slovenski košarkarji, ki so si okoli vratu obesili zgodovinsko zlato medaljo, trofejo pa je dvignil kapetan in MVP turnirja Goran Dragić. Ljubljančan je bil pravi vodja in kapetan slovenske reprezentance, hkrati pa udarna sila v njenem napadu. Igral je najboljšo košarko v slovenskem dresu do zdaj, obenem pa bil neki novi Gogi – zrel, premišljen in povsem osredotočen. Ves turnir je zvezdnik Miamija blestel, hkrati pa izjemno zrelo vodil reprezentanco na parketu. S statističnim indeksom 22 je bil četrti najboljši na prvenstvu, hkrati pa je bil z 22,6 točke na srečanje tudi četrti najučinkovitejši strelec turnirja. Po EuroBasketu 2013, kjer je bila Slovenija peta, je bil drugič izbran v prvo peterko tekmovanja, obenem pa je bil še najkoristnejši posameznik prvenstva. Kapetan, kakršnega si želi vsaka reprezentanca. Foto: Reuters
Dan po zgodovinski zlati kolajni na 40. evropskem prvenstvu so se košarkarji vrnili v domovino. Že na Brniku je bilo imenitno vzdušje, veliko slavje pa se je nadaljevalo v središču Ljubljane, kjer jih je pozdravilo kar 20 tisoč navdušenih ljudi. Foto: BoBo
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje