Jureta Zdovca čaka izjemen trenerski boj z v Atenah zdaj že kultnim Obradovićem, ki je s štirimi različnimi klubi osvojil kar sedem naslovov v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju, kar ga pri 50. letih uvršča na sam vrh evropske trenerske elite. Željka strateg zmajev vsekakor dobro pozna. Skupaj sta igrala v izbrani jugoslovanski vrsti, osvojila naslov svetovnega prvaka, Zdovc pa je v pogovoru za MMC pred časom celo dejal, da se je poleg Zorana Čuture najbolje razumel prav z Željkom, ki, kot kaže, zaupa tudi Juretovim trenerskim sposobnostim, saj je pred sezono prav Ljubljani posodil enega najbolj obetavnih košarkarjev serijskega grškega prvaka Giorgija Šermadinija.

Prek Beograda, Badalone, Madrida in Trevisa do Aten
Leta 1991 je Duško Vujošević zapustil trenersko mesto Partizana. Na priporočilo legendarnega "profesorja" Ace Nikolića so v vodstvu beograjskega kluba mesto ponudili svojemu organizatorju igre Obradoviću. Željko je ponudbo sprejel in že v prvi sezoni zablestel. "Parni valjak" je leta 1992 popeljal na sam evropski vrh. Dve leti pozneje je uspeh ponovil, le da je tokrat do lovorike popeljal katalonski Joventut.

Badalono je hitro zapustil in nato tri sezone vodil madridski Real. Neverjetno serijo osvajanja lovorik je nadaljeval tudi s kraljevim klubom. Leta 1995 je osvojil še tretji naslov evropskega prvaka s tretjo različno ekipo. Leta 1997 je temu dodal še Pokal Saporte, ki ga je dobil tudi z Benettonom dve leti pozneje. Treviški klub je do zdaj edina ekipa, ki je Željko ni uspel pripeljati do naslova evropskega klubskega prvaka.

V Atenah osnoval pravo dinastijo
Poleti 1999 je prevzel Panathinaikos. Od tedaj je nanizal neverjetnih deset naslovov grškega prvaka. Le leta 2002 je lovorika romala v roke AEK-ja. Kot je v navadi, je tudi s Paom v prvi sezoni postal evropski prvak, premoč je moral v Solunu priznati Maccabi (73:76). Dve leti pozneje je v Bologni v finalu ugnal domači Virtus, ki je bil tedaj znan kot Kinder (89:83). Pred tremi leti so bili zeleni najboljši v svoji Oaki. V finalu je s 93:91 klonil CSKA, v dresu grškega velikana pa je pod Željkovo taktirko igral tudi Sani Bečirovič. Leta 2009 je v Berlinu Panathinaikos zadnjič osvojil naziv najboljšega kluba Stare celine. V finalu pa je znova padel CSKA (73:71). Blizu je bil zadnji poskus Ramunasa Šiškauskasa, ki je dve leti pred tem s Paom slavil naslov.

Črna reprezentančna pika
Jugoslovansko reprezentanco je kot selektor popeljal do štirih medalj na velikih tekmovanjih. Najbolj žlahtni sta vsekakor zlata na svetovnem prvenstvu v Grčiji leta 1998 in srebrna na igrah v Atlanti dve leti prej. Vmes je še postal evropski prvak v Španiji (1997) in tretji na prvenstvu Stare celine v Franciji (1999). Praktično edina črna pika v celotni trenerski karieri je verjetno evropsko prvenstvo leta 2005. Srbija in Črna gora je pred domačimi navijači razočarala. Na koncu so veliki favoriti turnirja zasedli deveto mesto. Znotraj ekipe je vladala velika nedisciplina, katere ni mogel preprečiti niti karizmatični Obradović.

Osrčje ekipe že dalj časa skupaj
V Atenah si je Željko priboril izjemno zaupanje. Cena za delo srbskega strokovnjaka bratoma Giannakopoulos ni važna. Željko enostavno mora voditi Pao. Ekipa že dolgo časa igra skupaj. Pred letošnjo sezono so jo zapustili trije košarkarji. Vassilis Spanoulis se je sporekel in odšel v osovraženi Olympiacos, Nikola Peković v NBA, Šarunas Jasikevičius, eden najboljših evropskih organizatorjev igre v zadnjem času, pa enostavno z Obradovićem ni našel skupnega jezika. Željko je našel menjave v Romainu Satu ter Aleksu Mariću in vojska pod vodstvom generala Obradovića že osvaja nove zmage.