Če se v članski reprezentanci napoveduje menjava generacij, pa mlajše selekcije izbrane vrste s svojimi igrami vlivajo upanje, da ta prehod ne bo tako težak in je prihodnost slovenske košarke zelo svetla. Če ne štejemo kovidnega leta 2021, ko je Fiba namesto klasičnih prvenstev izvedla več posebnih turnirjev t. i. challengerjev, so slovenski upi prvič v istem letu osvojili dve medalji. Najprej so bili mlajši člani (U20) srebrni na Poljskem, zdaj pa so si na Finskem bron priigrali še mladinci (U18).

V tej kategoriji je Slovenija dobila tretjo kolajno. Leta 2002 je bila z generacijo z Erazmom Lorbkom in Sašo Vujačićem v Nemčiji srebrna, pred petimi leti pa je selekcija na čelu z Žigo Samarjem in Gregorjem Glasom v Grčiji osvojila bronasto medaljo. Lorbek in Samar sta si ob uspehih prislužila mesto v idealni peterki turnirja. Zdaj je takšno nagrado prejel Kroflič. "Je lep dosežek, ampak brez soigralcev mi ne bi uspelo. Košarka je ekipni šport, in potrebujem ob sebi štiri na parketu, pa tudi sedem, ki so v tistem trenutku na klopi in spodbujajo, je pomembnih. S pomočjo soigralcev sem prejel to priznanje," je dejal 18-letni up slovenske košarke.

V Tampereju se je levoroki branilec izkazal z učinkovitimi in vsestranskimi predstavami. Bil je 13. strelec (16,4), četrti skakalec (8,6) in šesti podajalec (5,4) turnirja, v vseh naštetih elementih najboljši v bronasti zasedbi, z indeksom 21,7 pa je bil tudi tretji najučinkovitejši posameznik prvenstva: "Celotno prvenstvo je bila res lepa izkušnja. Velik uspeh. Preden smo šli na pot, nismo verjeli, smo pa potihoma upali. O medalji nismo govorili na glas, saj smo želeli iti postopoma korak za korakom. Pokazali smo dobre igre in na koncu je rezultat velik uspeh v obliki bronaste kolajne."

"Že pred odhodom na Finsko sem nekako verjel, da nam lahko uspe. Ko smo premagovali reprezentance, kot sta Španija in Litva, ki sta zelo močni ekipi, smo pa vsi, ko smo se med sabo pogovarjali, začeli verjeti, da lahko naredimo nekaj velikega. Na koncu sicer nismo bili zlati, kot smo si želeli, ampak je tudi bron velik dosežek," je dejal mladenič z Dobrne, ki je že zelo zgodaj opozoril nase, zdaj, ko se počasi uveljavlja na vse višji ravni, pa le potrjuje svoj veliki talent.

Mladinci so na Finskem začeli z velikima skalpoma. Padli sta Španija (83:79) in Litva (100:95), za kateri vedno velja, da imata kakovostne mlajše selekcije. Oceno odlično je skupinski del prejel po visoki zmagi nad Finsko (92:44), prvo mesto v skupini pa je prineslo na papirju lažjo pot do želenega boja za odličja. V osmini finala je nasproti stala Latvija, ki pa je bila že tik pred zmago. 13 sekund pred koncem je namreč vodila za šest, potem pa filmski preobrat Slovencev in zmaga po podaljšku. Najprej je izza črte znižal Kroflič, potem je Vit Hrabar ukradel žogo, Žak Smrekar pa s trojko izsilil podaljšek.

"Če iskreno povem, so mi med zadnjo minuto odmora tekle solze jeze, ker nisem mogel verjeti, da v skupini premagamo Španijo in Litvo, nadigramo Finsko, gremo naprej s tremi zmagami, Latvijci s tremi porazi, potem pa taka tekma. Nisem mogel verjeti, da se nam to dogaja, ampak na srečo smo preobrnili. V glavi sem si ves čas ponavljal, naj ne odnehamo, da je še dovolj časa. Hvala bogu sem zadel tisto trojko, potem ukrademo žoga in še Smrekarjeva trojka. Res neverjetno," je priznal Kroflič, ki se kali v Srbiji pri veliki valilnici talentov, beograjski Megi.

Sorodna novica Klavžar: V katerem koli športu je največji uspeh, da lahko igraš za svojo državo

Potem je sledila gladka četrtfinalna zmaga nad Švedsko (79:56), v polfinalu pa je Slovenija naletela na previsoko oviro. Nemčija, poznejši prvak, je bila boljša z 88:68, toda v prvem polčasu so varovanci Danijela Radosavljevića vodili, drago pa jih je stal slab vstop v drugi del, po katerem so se Nemci razigrali, sami pa se niso več vrnili v igro: "Ob odmoru smo vodili, potem pa smo slabo začeli. Ne vem, s premalo energije, mogoče so nas tudi kakšne sodniške odločitve malo spravljale s tira, če lahko tako rečem. Žal smo tisto tekmo izgubili, ampak smo se hitro pobrali in že naslednji dan odigrali dobro tekmo. Lažje smo prenesli poraz, kot so ga Izraelci."

Bronasto medaljo so dobili po zmagi nad Izraelom s 84:70. "Res mi veliko pomeni ta medalja. Saj sem jih že dobival s klubi, ko smo osvajali naslove, ampak ta je nekaj posebnega. Najljubša. Igranje za reprezentanco pomeni nekaj več. Zato tudi medalja toliko več velja." Kot je dodal Urban, so ponosni na uspeh in na igro, kakršno so s soigralci pokazali na turnirju. Za nagrado bodo slovenske barve lahko zastopali tudi prihodnje leto, in to celo na svetovnem prvenstvu U19: "Smo se že pogovarjali s soigralci, da vsi komaj čakamo, da se leto obrne in se spet zberemo ter pokažemo tako lepo košarko, kot smo jo igrali zdaj, tudi na svetovni ravni. Res smo se dobro povezali že na prijateljskih tekmah. Dolgo se poznamo. Iz tekme v tekmo smo rasli in na koncu res bili kot eno. Te velike reprezentance, kot sta Španija in Litva, so mogoče na papirju boljše od nas, ampak mi smo bili res prava ekipa, ki je verjela v isti cilj."

Zdaj ima en teden zasluženega oddiha, med katerim opravlja tudi izpit za avto, potem pa že mora v Beograd. Mega je namreč že začela priprave, prva ekipa beograjske zasedbe pa čaka le še Krofliča in nemškega reprezentanta Jacka Kayila, ki je tudi pustil dober vtis na prvenstvu. Lani je bil Urban posojen v OKK Beograd, kjer je v prvi srbski ligi igral po 25 minut in dosegal devet točk na tekmo, zdaj pa bo del prve Megine ekipe, kjer je dobil tudi slovensko družbo. V Beograd se je namreč preselil Sergej Macura, član srebrne reprezentance mlajših članov. Mega sicer trenutno razvija še enega zelo nadarjenega slovenskega košarkarja, Luna Jarca, ki pa ga s kadetsko izbrano vrsto evropsko prvenstvo čaka v naslednjih dneh.

"Komaj čakam nov izziv v karieri. Kmalu gremo v ZDA na priprave, kjer bomo igrali z ekipami iz razvojne lige. Sem med mlajšimi v ekipi in vem, da si bom moral minute še izboriti, ampak se veselim," je še pristavil Kroflič, ki je košarko začel igrati na domači Dobrni, hitro pa se je preselil v bližnji Vojnik. 13 let je bil star, ko je odšel v tujino na špansko košarkarsko akademijo SBA. Z dobrimi igrami je opozoril nase in si prislužil mesto v selekciji Next Generation Team, ki je igrala mladinske evroligaške turnirje, v njej pa so bili izbrani obetavni igralci različnih klubov. Tedaj jih je vodil legendarni Vasilis Spanulis. Potem je odšel v Mego, s katero je med drugim lani osvojil mladinsko ABA-ligo, bil pa je tudi izbran v peterko tekmovanja.

Zdaj je torej naslednji izziv uveljavitev pri Megi v članski kategoriji, upa pa, da bo kmalu oblekel tudi dres slovenske članske reprezentance, kot ga je nosil njegov vzornik Goran Dragić, nekaj posebnega pa bi bilo tudi igranje z Luko Dončićem. "Da bi igral za reprezentanco, je velika želja že od nekdaj. Res bi mi veliko pomenilo, če bi se te saje uresničile," je zaključil.