Že dobro leto je jadransko regionalno tekmovanje, ki je vstopilo v 16. sezono, del spora med Fibo in Eco glede prevlade o klubski košarki. Mednarodna košarkarska zveza je lani odločila, da delovanje lige ni v skladu z zahtevami in statuti krovne košarkarske organizacije. Čeprav je potem prišlo do zahtevanih sprememb in so klubi ustanovili "novo" jadransko ligo, se je spor letos nadaljeval in Fiba je vmes jadranski ligi celo odrekla priznanje.

Kakor koli, Liga ABA ima izjemen pomen za regijo. Ne gre le za šport, ampak je tekmovanje povezalo države in območje, kjer je bila še pet let pred začetkom skupne lige vojna. Leta 2001 je bila odigrana prva sezona nove jadranske lige. Po vzoru nekdanje jugoslovanske lige, ki je bila nekoč najmočnejše, najkakovostnejše in najbolj izenačeno državno prvenstvo v Evropi, je bilo v njej 12 moštev, sprva iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter črnogorska Budućnost, ki je bila tedaj še del ZR Jugoslavije.

Liga se je tudi na začetku srečala s številnimi ovirami in ogromno kritikami. Kot je povedal eden izmed ustanoviteljev tekmovanja Roman Lisac, je večkrat slišal očitke, da "dela novo Jugoslavijo": "Glavna ovira je bila, da se je še tako rekoč včeraj dogajala vojna, ljudje so se gledali skozi puškine cevi še nekaj let prej, in je bilo zelo sveže. Ves čas je bilo vse na nitki. Seveda nas je skrbelo, da ne bi šlo čez. Vedno, ko se je nekaj zgodilo, je bilo opaziti te napetosti. Ko se je pojavljala ideja, je bilo vse majavo. Recimo najprej so Hrvati, ko je bil še Tuđman na oblasti, vpili, da je to nova Jugoslavija."

Zaradi padca kakovosti klubi potrebovali ligo
Zamisel, ki je bila dolgo prisotna, je prišla iz Zagreba, točneje od tedanjega direktorja Cibone Boža Milićevića, ki je prvi predlagal, da se ustanovi košarkarska liga klubov iz nekdanje skupne države. Hrvaško-slovensko pobudo so začeli uresničevati štirje klubi, ljubljanska Olimpija, zagrebška Cibona, podgoriška Budučnost in sarajevska Bosna. Pobudi je sledilo strinjanje košarkarskih zvez. Ustanovljeno je bilo podjetje Sidro s sedežem v Ljubljani, ki je poskrbelo za začetek lige.

"To se je zgodilo zaradi potrebe, klubi so nujno potrebovali tako zgodbo. Padati je začela kakovost in nujno je bilo, da se je povezala liga," je dejal Lisac. Klubi so bili po razpadu države primorani igrati v državnih prvenstvih, kjer so se največji v prvih letih sprehajali do naslovov. Pojavili so se sicer dostojni tekmeci, a vseeno je bila konkurenca glede na preteklost skromna. Za hitrejši in uspešnejši razvoj mladih košarkarjev v močni konkurenci, kar je bil tudi eden izmed stebrov nekoč izjemno uspešne tako imenovane jugoslovanske košarkarske šole, je bila liga primerna rešitev.

Prvo srbsko letalo na Hrvaškem in v Sarajevu
Drugo sezono so se ji pridružili Srbi. S prihodom Crvene zvezde se je položaj znova nekoliko zaostril, večkrat je prišlo do točke, ko ni bilo daleč, da se tekmovanje ne bi obdržalo, a je vendarle liga podrla nove ovire in poskrbela za nove mejnike. "Mi, liga, smo pripeljali prvo srbsko letalo, ki je po vojni pristalo na Hrvaškem. Pripeljali smo tudi prvo srbsko letalo v Sarajevo," se je spomnil Lisac, ki je ob tem povedal tudi zanimivo zgodbo, ki priča o težavah, s katerimi so se soočali organizatorji.

"Zvezda je 2. krog igrala v Zadru. Vse je bilo dogovorjeno, da letalo iz Beograda leti v Zadar. S Hrvati smo se dogovorili za prelet in pristanek. Pred tekmo me je poklical s prometnega ministrstva. Dejal je, da bo odstavljen, če ne bo preklical dovoljenja. Takoj je nastal spor med Hrvaško in Srbijo, saj je tudi Zvezda rekla, da ne bo šla z avtobusom in da se iz njih ne bo nihče norčeval. Zvečer sem se peljal v Zadar in nisem vedel, kaj bo. Želeli smo prestaviti tekmo, da bi Zvezda prišla z avtobusom in bi bila pozneje tekma, a se Beograjčani niso dali prepričati. Potem sem poklical Adrio, vprašal, ali imajo kakšno prosto letalo. Dejali so, da pride eno iz Frankfurta in gre naprej v Carigrad. Rekel sem, super, da pa bo imelo malo zamude, saj bo vmes letelo še v Beograd, naložilo Zvezdo in jo peljalo v Zadar. Uspelo se nam je dogovoriti. Letalo je šlo prek Beograda v Zadar, nato v Ljubljano po potnike in v Carigrad, naslednji dan pa znova v Zadar po košarkarje, ki jih je peljalo nazaj v Beograd," je povedal Lisac.

Priznanje za prispevek k medkulturnemu sodelovanju
Kmalu zatem je srbsko letalo vendarle lahko pristalo na Hrvaškem. Kot je dejal Lisac, je bilo še nekaj takih dogodkov, kot je bil ta z letalom, ki bi lahko "prevesili jeziček in bi se vse skupaj zlomilo". Po besedah nekdanjega generalnega direktorja lige se je po dveh ali treh sezonah poznalo, da je liga enotna in so se zadeve umirile. Kot pravi, so odločilno vlogo odigrali Slovenci, ki so vodili ligo. S tem je bila dosežena nevtralnost in so bile vse strani zadovoljne. Srbi in Hrvati bi sicer želeli imeti nadzor in občutek, da so odločujoči dejavnik, dodaja Lisac.

Košarka je bila idealna za grajenje mostov, kjer jih politiki ni uspelo. Bila je največji proizvod nekdanje države in z reprezentanco, ki je dosegala imenitne rezultate, največji ponos Jugoslavije. Da se je liga obdržala, je bila največja zmaga. "To, kar se zdaj dogaja s Fibo in se ruši liga, ni nič dobrega. To ne počne tujina, ampak ljudje iz tega prostora," pravi Lisac. Dokaz pomena jadranske lige je najvišje priznanje, ki ga je kadar koli dobila kakšna športna organizacija od Evropske unije. Za medkulturni dialog, premagovanje političnih in verskih razlik, je dobila posebno priznanje za prispevek k medkulturnemu sodelovanju. "Česar ni uspelo narediti politiki, smo naredili mi, in to je bila velika stvar," je prepričan Lisac: "Nedvomno smo pokazali, da drži, da je šport lahko tudi močnejši od politike, da je ambasador dobre volje in lahko premika meje ter ruši zidove."

Čutura: Liga je bila pogumna poteza
Najtrofejnejši slovenski košarkar Jure Zdovc, ki je z Jugoslavijo stopil na svetovni in evropski vrh ter kot kapetan tudi osvojil Ligo ABA, je za MMC dejal, da je jadranska liga dokaz, "da je šport tisti, ki je združil". Jadranska liga je imela veliko nasprotnikov in še vedno jih ima, a tudi ti jim priznavajo velik pomen. Eden takih je Zoran Čutura, nekdanji izvrsten košarkar, ki je po karieri zaplul v novinarske vode. Dvakrat evropski prvak s Cibono ter evropski in svetovni prvak z Jugoslavijo je za MMC povedal: "Liga ABA je bila hrabra poteza, čeprav sem bil zelo proti njej, a ne zaradi političnih, ampak športnih razlogov, in kot je čas pokazal, sem imel prav, saj na žalost hrvaška košarka še ni bila slabša, kot je zdaj. Bila je avantgarda, ki si je upala narediti, kar politiki v tistem času ni uspelo. Šport in kultura sta na primer takšni ljudski dejavnosti, ki lahko rušita ovire, nacionalne in fizične."

Večji zagovornik je tudi nekdanji svetovni prvak z Jugoslavijo Peter Vilfan: "Liga ABA je projekt, do katerega smo bili v določenih trenutkih zelo kritični, a je nedvomno projekt, ki si zasluži vse pohvale. To je treba iskreno povedati. Ko nekdo omeni Lisca, vsi takoj začnejo kritizirati. Me zanima, kdo bi bil v tistem času pripravljen hoditi po nekdanji državi, ko je bilo vse še zelo nemirno in pod velikim vprašajem, in se spustiti v organizacijo takšnega tekmovanja, ki je dejansko povezalo nekdanjo državo, sicer le v košarkarskem smislu. Tako je košarka spet prednjačila. Res je tudi, da je košarkarsko občinstvo malce drugačno kot nogometno. V tistem trenutku nisi mogel začeti nogometne lige, ker bi bil polom. V dvoranah je bolj obvladljivo. Na začetku je bila to liga kompromisov, a drugače ni šlo. Združila je vojno območje in jasno, da tako mora biti. Ko so delali ligo, so še vedno mislili, da je tako, kot je bilo nekoč, in so si Hrvati ter Srbi rekli, seveda moramo imeti po tri ali štiri klube. Slovenija je takrat odlično izkoristila trenutek in v ligi so zaigrali štirje klubi. Po zaslugi slovenske košarke je nastala liga. Olimpija je bila takrat zelo močna in je prednjačila, a to je bila tudi pot za ostale. Zdaj pa vemo, kako žalosten je položaj."

"Ustanovitelji lige so zaščitili košarko v regiji"
Podobnega mnenja je tudi nekdanji sijajni strelec slovenske reprezentance Teoman Alibegović, ki je sicer bosanskega rodu: "Košarka je združevala. Seveda so bile narejene določene napake, a kdor ne greši, ne more narediti nobene stvari. Uspelo jim je popraviti te stvari. Zdaj pa žal niso le notranji vplivi, ampak tudi zunanji. Ne vemo, kaj bo. Vsi lobirajo in imajo svoje interese. Ne vem, kdo želi uničiti in sabotirati to ligo, kar je smešno in žalostno. Tega ne razumem in nočem razumeti."

Za MMC je o Ligi ABA spregovoril tudi Luka Pavićević, nekdanji odlični košarkar in zdaj uspešni trener, ki je v igralski karieri, ko je bil trikrat zapored s Splitom evropski prvak, občutil moč vojne, ko je moral proti svoji volji leta 1991 zapustiti dalmatinski klub: "Šport ima to moč, da lahko združuje in tudi razdružuje, če se na primer spomnimo tistih nogometnih tekem pred razpadom. V košarki je bilo toliko posameznikov, ki so bili tudi na funkcionarskih položajih in so bili vizionarji ter izključno usmerjeni h gradnji in ne razgradnji. Ne glede na zgodbe, ki so se pletle okoli Lige ABA, ko govorimo o ljudeh, ki so ustvarili ligo, govorimo o tistih, ki niso dovolili, da bi se prenehala prijateljstva in bi izgubili nekaj tako velikega, kot je bila jugoslovanska košarka. Jugoslovanska košarkarska šola je bil predtem druga najboljša na svetu, takoj za ameriško. Naredila je neverjetno število igralcev, trenerjev in funkcionarjev. Na žalost je bilo to z razpadom države vse prekinjeno in uničeno. Ti ljudje so zaščitili košarko v regiji. Do neke mere jim to uspeva, a vedno bodo problemi, dokler bodo neke vrste meddržavne napetosti in drugačni interes."