Že z neuspehi na parketu – predvsem v zadnjih dveh sezonah – in s sprožitvijo prisilne poravnave je jasno, da je Olimpija, nekoč ponos slovenske košarke in klub, ki se je spogledoval celo z evropskim vrhom, na najnižji točki v dolgi zgodovini ljubljanskega kolektiva. To je potrdila še novica, da v prihodnji sezoni zmaji ne bodo sodelovali niti v jadranski ligi.

V času najmanj uspešnega vodstva kluba, ki v vitrino še ni pospravilo niti enega naslova državnega prvaka, je tako v petih letih, ko je Olimpija nastopala med najboljšimi 16 ekipami Evrolige in tedaj zaigrala tudi v finalu Lige ABA, najprej ostala brez evroligaške vstopnice, se oddaljila od vrha regije, zdaj pa je ne bo celo več v jadranski druščini. Na parketu si sicer Lige ABA ni priigrala že drugo leto zapored – ko je med drugim tudi obakrat ostala brez finala državnega prvenstva in pokala –, a so s posebnim povabilom Olimpiji le namenili mesto v regionalnem tekmovanju.

Kako bodo zagotovili denar za Evropski pokal?
Toda za stoženski klub je tudi pristojbina, ki znaša 150.000 evrov, prevelik zalogaj. Nerazumljivo, da si je Olimpija prizadevala pridobiti vabilo v ligo, če potem manj kot 14 dni pozneje ni sposobna zagotoviti tega denarja. Ljubljančani so sicer dobili tudi posebno vabilo v Evropski pokal, ki bo letos zaradi krčenja Evrolige, zelo kakovostno tekmovanje. Kako bodo torej lahko v prestolnici sestavili ekipo, ki bi lahko bilo vsaj delno konkurenčno na tej ravni, če niso zagotovili niti prej omenjene vsote?! Olimpijin voz, ki se pelje tik nad prepadom, glede na finančno situacijo pa lahko vsak trenutek z vso hitrostjo zdrvi naravnost vanj, je bil v zadnjih letih edini redni stik slovenske klubske košarke z evropsko ravnjo. Slovenske ekipe so s slabimi igrami v evropskih tekmovanjih lani potrdile težave klubske košarke, njene posledice pa bodo slej kot prej vidne tudi v reprezentanci.

Slovenija je nekoč v regiji imela štiri predstavnike, klubi so tvorili tudi jadranski vrh, a počasi drseli proti dnu, kjer so se lani znašli vsi trije klubi. Olimpija je sicer proti koncu nekoliko odskočila, Krka se je z zadnjo tekmo rešila pred izpadom in prehitela le zadnja dva, državni prvak Tajfun pa je izpadel. Letos bi lahko znova Slovenijo zastopali trije klubi, ob težavah Olimpije pa se je nastopu odpovedal tudi državni prvak Helios, ki ima s Fibino Ligo prvakov in nepomembnim pokalom Alpe Adrie, ki ga je sam ustanovil, (pre)natrpan urnik. Možnost nastopa je vendarle dobil Zlatorog, ki bo odločitev sporočil do petka. V Laškem se zavedajo, da bodo morali za vstop v ligo povečati finančna sredstva.

Bo le Krka slovenski predstavnik na Jadranu?
Že nekaj časa klubska košarka ni konkurenčna bogatejšemu evropskemu okolju, a tudi od regije, kjer so finančni vložki nižji, a se kakovost ustvarja z dobrim delom, se oddaljuje. Dejstvo je, da izenačenost med klubi ne pomeni nič dobrega, če ti klubi niso uspešni na mednarodni ravni. S konkurenčnim mednarodnim udejstvovanjem bo pridobila tudi slovenska liga. Že tako v slovenskih klubih v zadnjih sezonah igra malo mladih nadarjenih igralcev, ki redko dobijo konkretno minutažo, če pa še ne bodo mogli dobiti priložnosti na mednarodni ravni, jim bo kakovosten razvoj skorajda onemogočen. Lahko se torej zgodi, da bo le Krka, ki ostaja najstabilnejši klub in je znova uspešno zapolnila mesta v ekipi, a v Novem mestu vendarle pogrešamo ambicije po resnejšem udejstvovanju v Evropi, zastopala slovensko košarko v jadranski ligi.

Da klubi morajo biti prisotni, ne le v Ligi ABA, ampak tudi v Evropi, je (bila) dokaz Olimpija, četudi potapljajoča. V dobrem letu sta vsaj dva košarkarja prestopila v najmočnejšo ligo v Evropi. Lani je v Španijo odšel Alen Omić, letos pa Miha Lapornik. Sicer pa je dejstvo, da za razvoj vrhunskega košarkarja Slovenija postaja vse manj prijazno okolje. Kdaj je nazadnje mlad košarkar neposredno iz Slovenije prestopil v Evroligo? Zoran Dragić in Jaka Blažič, ki sta letos igrala v Evroligi, sta pred leti iz Krke in Olimpije odšla v Unicajo oziroma Crveno zvezdo, a sta zdaj to košarkarja stara 27 in 26 let. Obetavna Aleksej Nikolić in Luka Dončić, ki sta tudi letos stopila na evroligaški parket, sta se razvijala v tujini. Kot kaže, je to za nadarjene mladce trenutno najpametnejša odločitev in bo slovenske talente razvijala tujina.

Olimpija prekinila s trenerji mlajših selekcij
Nekoč so se že kot najstniki uveljavljali v slovenskih klubih v evropskih tekmovanjih in potem prestopali v bogatejša okolja. Klubov, ki bi načrtno razvijali mlade košarkarje, v Sloveniji ni. Še tisti fantje, ki pokažejo nadarjenost, pa v večini ne dobijo prave priložnosti in zadostnih minut. Še nosilce v zdajšnji reprezentanci je razvijal Slovan, še ena zgodba, ki se je Ljubljana lahko sramuje. Klub, ki je ustvaril toliko izvrstnih košarkarjev, je zdaj celo v tretji ligi. Pa se je še pred desetimi leti bojeval za naslov prvaka in bil ugleden ABA-ligaš. Olimpija je tako v zadnjih sezonah poudarjala delo z mladimi, a je zdaj, kot so zapisali v klubu, "bila zaradi trenutne finančne situacije primorana prekiniti ali ne podaljšati sodelovanja z vsemi trenerji mladinskih selekcij kluba". Že tako pa sicer igralci eden za drugim zapuščajo klub, saj so bila tudi to sezono plačila neredna.

Trenutno realnost ni spodbudna. Če je šla reprezentanca v pomlajevanje in se trenutno ob kakovostnih starejših posameznikih to bistveno ne bo poznalo, pa je vprašanje, kako bo, ko bo prišlo slovo Dragićev in drugih zdajšnjih nosilcev. Nekoč je bilo v enem letniku kar nekaj nadarjenih posameznikov, zdaj se šteje več generacij skupaj, da se jih najde bistveno manjše število. Dejstvo je, da reprezentanca predstavlja vrh slovenske košarkarske piramide, njeni temelji pa so klubi, a brez mednarodno konkurenčnih temeljev tudi vrha ne bo več tam.