Lisac, ki je klub prevzel skupaj s predsednikom Tomažem Berločnikom, je potegnil črto pod prvo sezono na čelu zmajev. Ljubljančani so v torek postali državni prvaki, ko so v razburljivem finalu s 3:2 v zmagah premagali Krko. Zdaj je čas za novo zgodbo, pravi direktor najtrofejnejšega slovenskega košarkarskega kolektiva.

Napoveduje, da bo Olimpija v naslednji sezoni konkurenčna za prva štiri mesta v Ligi ABA, hkrati je želja, da klub dobi povabilo v Evropski pokal, blizu prihoda v zmajevo gnezdo so tudi nekateri slovenski reprezentanti, prišel je že nadarjenih hrvaški košarkar Luka Šamanić, posredno pa je Lisac napovedal prihod še enega velika talenta.

Za vami je uspešna, a kar stresna sezona, ki se je končala z dramatičnim finalom. Zagotovo ste pričakovali, da boste serijo lažje dobili. Vam je pošteno odleglo ob koncu?
Moram priznati, da kar. Res smo pričakovali in morda so s psihološkega vidika igralci po prvi tekmi in po prvem polčasu druge prehitro mislili, da je zadeva končana. Vendar je v življenju tako, v košarki pa še posebej, da ni konec, dokler se res ne konča. Enostavno je treba počakati in delo opraviti do konca.

Med sezono ste bili zelo dejavni, veliko se je dogajalo tudi v pisarnah, videli smo vas na vsaki tekmi … Kako naporna je bila za vas osebno?
Mislim, da smo odigrali 93 ali 94 tekem in nisem niti ene izpustil. To je res. Predvsem zato, ker sem nekako želel na hitro popraviti svoje videnje in čim prej dobiti vtis, kakšno je dejansko stanje ekipe in tega dela košarke. V košarki sem zadnjih 17 let zelo dejaven. Vodil sem Ligo ABA, imel kontakt z evropskimi klubi, Evroligo, drugimi evropskimi tekmovanji, jadranskimi klubi. V bistvu sem še najmanj poznal slovensko ligo. Nihče mi ne more očitati, da ne bi imel znanja in nekega občutka za košarko. Ampak vemo vsi, da se vse spreminja, in moral sem določene stvari videti. Že prej sem pred 20 leti neuradno pomagal pri Zmagu Sagadinu in Radovanu Lorbku, vodil pa sem tudi v bistvu prvi zaseben klub v Sloveniji, Bežigrad. Takrat smo začeli s kadeti in potem iz četrte prišli v prvo ligo. Nekaj že vem torej, za kaj gre.

Če potem podate oceno tej sezoni, kakšna bi bila?
Tako bom rekel, mogoče bi kdo rekel, ko smo si zagotovili Ligo ABA in nekako tudi nastop v Fibini Ligi prvakov, hkrati pa se pogovarjamo, da bi prišli v Evropski pokal, da je ta državni naslov nepomemben. Toda ni čisto tako. Te potegne in končno je bila tudi ena nagrada, da že dolgo na tekmi v slovenski klubski košarki ni bilo toliko ljudi, kot jih je bilo na peti tekmi seriji. Tudi v Novem mestu so mi rekli, da so po dolgem času napolnili dvorano. Seveda sem za to, da se igra državno prvenstvo in je tudi prisotna Olimpija, ampak treba je gledati, na kakšen način. Recimo, odigrati več kot 90 tekem je za prvo moštvo nemogoče. Zdaj, če bo to ostalo v takem smislu, kot je bilo do zdaj, da nič ne šteje, bomo tudi mi odreagirali malce drugače. Odigrali bomo z našim potencialom in igralci, ki bodo manj igrali v evropskih tekmovanjih.

Bolj me moti, da določeni ljudje in nekateri klubi ne razumejo, da potrebujemo Olimpijo. Pa ne govorim o Romanu Liscu. Lisca noben ne potrebuje. Danes jo vodi Roman, jutri Lojze, pojutrišnjem Francelj, vedno pa bo nekdo vodil Olimpijo, ki je institucija. Edina v Sloveniji in to upam vedno reči in vedno tudi bom tako govoril. Zakaj? To je klub, ki ima ogromno let tradicije, ki ima ugled in ime v Evropi, v nekdanji Jugoslaviji, skratka, ki nekaj pomeni. Tudi v NBA-ju vsi vedo za Olimpijo, saj je vendarle od tu šlo 11 igralcev v NBA. Druga zadeva je infrastruktura, ki jo Olimpija edina v Sloveniji ima za resno tekmovanje. Bonifika je na primer krasna dvorana, a ne odgovarja najvišjim evropskim tekmovanjem. Krka se je s tem borila že pred leti, ko so rekli, da je zgodba z evropskimi tekmovanji v tej dvorani končana. Praktično ni še ene dvorane, ki bi bila prava za najmočnejša tekmovanja.

Sta realni možnosti, da Olimpija naslednje leto igra v Evropskem pokalu in ne nastopa v prvem delu državnega prvenstva?
Bom začel s težjim, a zame lažjim odgovorom. V Beogradu smo imeli dober sestanek s prvimi tremi ljudmi Evrolige in Evropskega pokala. Prosti sta dve mesti, kandidatov pa je osem ali devet. Med njimi so tudi močni klubi, morda bi mi skromni Slovenci rekli, da večji od Olimpije, a niso, so pa zelo velika imena. Vseeno upam, da bodo upoštevali neke normative, recimo "zasluge za narod" in odnos z Evroligo v preteklosti, da bo tudi to pomagalo pri Jordiju Bertomeuu in se bo tehtnica nagnila v našo korist. Sicer pa ostaja Fibina liga prvakov, v katero s to sezono vstopajo tudi nekateri zelo konkretni klubi. Olimpija bi Fibino ligo prvakov igrala brez kvalifikacij, kar pa, kot so dejali vodilni možje tekmovanja, drugi klub iz Slovenije ne more.

Za državno prvenstvo pa upam na razum zveze, ker v končni fazi, res mi verjemite, da neka taka zgodba ni dobra. Zakaj? Mi hočemo pravo Olimpijo. Mislim, da si tega želijo tudi – v narekovajih – naši nasprotniki, torej Krka, Primorska, Rogaška in tako dalje, da ne naštevam vseh in ne pozabim koga. Vsi, ki igrajo prvo ligo, se mi zdi, da želijo, da pride prava Olimpija, konkretna, pa tudi če potem zmaga za 20 točk. Želijo Olimpijo, ki lahko nekaj naredil v Evropi. Če se bomo mi tu še dolgo "hecali" in skušali vsako leto uveljavljati neke stvari v Sloveniji, bomo kmalu uničili Olimpijo čez slovensko mejo. Tega ne potrebujemo. Kako tri resna tekmovanja? Kdo lahko to igra? Bom vprašal drugače, kdo lahko gleda to? Kdo ima čas in koga zanimajo tri tekme na teden? Samo nekoga, ki ne hodi v službo, nima otrok in družine, nima česa početi doma … Nemogoče je tako napolniti dvorano. Fizično in mentalno je že meni težko zbrano gledati tri tekme na teden, da bi nekaj posodobil, pa je to moj posel. Kako naj trener vodi tri tekme na teden? Mi sploh nismo imeli priprav. Videli ste, kako se je Olimpija spremenila, ko je imela le še državno prvenstvo. To je bila povsem drugačna zgodba. Potrebuješ dva dni treninga in priprav za vsako tekmovanje, torej dve, evropsko in Liga ABA, ko pa se to konča, pa se ob ABA-ligi začne še slovensko prvenstvo. Ne moremo pa vsega. Nemogoče je, da mentalno in fizično vsi, od trenerjev, igralcev, drugih zaposlenih in gledalcev prenesemo kaj takega.

Vidimo, kako je trenutno slovenska klubska košarka mednarodno nekonkurenčna …
Seveda, saj to je problem. Škoda, da je tako. Mi smo naredili zasuk s tem, kar se zdaj dogaja, in boste videli, kaj se bo še dogajalo v naslednjih dneh, tednih in mesecu. Ko smo pripeljali Issufa Sanona, smo že naredili strahovit preskok, ko so po toliko letih naenkrat začeli znova v Ljubljano hoditi ogledniki. Vsako tekmo jih je bilo tu nekaj iz NBA-ja. Da ne rečem, kako bo šele, ko bomo potegnili novo tako potezo in za njo še eno. To pomeni, da bo to kar naenkrat največja valilnica talentov. Zdaj bomo morali to samo znati skomponirati in držati, bo pa morala moja ekipa na parketu opraviti svoj posel.

S predsednikom Tomažem Berločnikom sta pred sezono dejala, da je glavni cilj te sezone odpis dolga. Zdaj Olimpija ne dolguje več nikomur. So bili te grehi še zelo stari?
Poglejte, plačali smo Vladimirju Boisu, ki že koliko let ne igra pri Olimpiji? Me razumete, kako je potem bilo. Ne vem, kako se je to mešalo stvari, a klicali so me ljudje, da jim je Olimpija še dolžna. Nekateri niti niso imeli računov, ali so jih izgubili, se dogovorili nekaj pred 20 leti, nekdo je skoraj na toaleten papir nekaj napisal in tako naprej. Bilo je ogromno enih problemov. Vsa stanovanja smo imeli v odpovedi. Lahko vprašate računovodkinjo, ki je tu že 20 let, kako je bilo. Ko sem prišel, nisem pričakoval, da bo tako. Mislil sem, da bom kar skozi okno skočil. Pa nočem več govoriti za nazaj. To je končana zgodba in ne želim govoriti o imenih, kaj in kako. Vse je bilo apatično. Zdaj se blazno trudimo, kako napolniti dvorano. Osvojili smo prvenstvo in že naslednji dan s polnimi močni začeli delati z ljudmi, ki nam pomagajo, da bomo naredili posel, napolnili dvorano in bo naslednjo sezono res nova zgodba. S to našo energijo, ki smo jo vložili, je vse skupaj videti drugače. Zadnja tekma je pokazala, da imajo ljudje radi košarko in Olimpijo. Temu primerno se bo vse odvilo.

Osvežiti in na pravo pot moramo postaviti tudi slovensko ligo. Če to želimo, moramo spoznati pravila igre. Moramo jo osamosvojiti in jo peljati na pot profesionalnosti, kajti v njej so praktično vsi subjekti profesionalni, v ostalih ligah pa so neprofesionalci. Ne more tako o sistemu lige odločati nekdo, ki je v četrti ligi, dvigne "tačko " in reče, zdaj bo pa Olimpija morala delati to in tako. Olimpija, Krka, Primorska, Rogaška, Helios in vsi, ki so v prvi ligi, morajo odločati sami o sebi, ker to so vsi klubi, ki imajo proračune in igralce pod pogodbami. To je profesionalna zadeva in temu primerna mora biti struktura v klubih in ligi. Treba je dobiti konkretnega sponzorja. Vedno pravim, vsa čast KZS-ju, ki ga popolnoma podpiram v zvezi z reprezentancami, mlajšimi selekcijami in vsem drugim, ampak to je pa druga zgodba. Poglejte si evropski zemljevid, kako je profesionalna liga ACB odcepljena v Španiji, srbska prav tako, tudi v Nemčiji … Naj zveza absolutno odloča o tehničnih stvareh in naj dobi neko participacijo, ne more pa odločati o načinu in stvareh, kako bo tekmovala liga in kakšen bo sistem. O tem morajo odločati klubi sami.

Dolg je odpisan, kot pravite, gledalci so se vrnili v dvorano … Torej greste po pred sezono začrtani poti?
Gre v tem smislu, a moram še enkrat poudariti, da ni nihče v Olimpijo pripeljal tovornjaka denarja. Denarja ni na pretek, kot pravijo: "Imamo vse, le denarja ne." Glavno je, da se denar zapravi na pravi način in da so se dolgovi povrnili. Zdaj se bo lažje pogovarjati s pokrovitelji in razlagati višje cilje, kajti mogoče te tako nekdo bolj resno vzame, če vidi, da si nekaj naredil in se trudiš. Lahko vidite, kaj se dogaja v mladinskih pogonih. To je čisto nova energija, kako je poskrbljeno za igralce. Za denar, ki smo ga vrnili, se vpraša, če smo vzeli kredit. Smo, ampak se točno ve, kako je programiran in kako se ga odplačuje, zato pa smo tudi pripeljali novega pokrovitelja. Ne, da kar vzamemo kredit in bomo videli, kaj bo. Zdaj morajo samo pokrovitelji to prepoznati, stopiti skupaj in povečati proračun. S tem denarjem, ki smo ga imeli zdaj, bi živeli na ničli. Če ne bomo okrepili ekipe, povišali proračuna in pripeljali boljše igralce, nismo naredili nič. To morajo pokrovitelji prepoznati in reči, da je zdaj res nova zgodba in se ve, kdo pije in kdo plača. Predsednik Berločnik je vrhunski podjetnik in gospodarstvenik. Jaz sem vesel, da imam takega nadrejenega. Ve, zakaj se gre. Morate vedeti, da so Olimpiji ob strani ostali stari pokrovitelji, kot so Spar, BTC, Triglav, Telekom … Ti bodo lahko videli, da je sprememba in da ne mečejo denarja skozi okno, ampak se nekaj dogaja in da se je že zdaj marsikaj zgodilo. Naredili bomo vse, da bodo dobili nazaj, kar so vložili. Zahvalil bi se tem ljudem, hkrati tudi županu Zoranu Jankoviću. Upam, da bodo podprli to.

Omenili ste, kako velika zgodba je bil prihod Sanona. Potrjen je torej tudi prihod Luke Šamanića, se lahko v kratkem nadejamo prihoda še kakšnega tako nadarjenega košarkarja?
Da in da.

Kaj pa slovenski mladi košarkarji, so že prepoznali zgodbo Olimpije, kot so jo nekoč, saj v zadnjih letih nadarjeni Slovenci niso ravno v velikem številu prišli med zmaje?
Še tretjič da. Pokažem vam listek z imeni fantov, ni treba sicer konkretno o imenih, ki nam jih ponujajo. Prihajajo mladi, pogovarjamo se s starši. Veliko je sprememb. Mislim, da bomo po veliko letih podpisali tudi novega opremljevalca. Spisek imen je, bomo pa v dveh tednih to zaključili in podpisali. A-Cosmos in Špan sta nam zagotovila avtomobile in kombije, ki jih imamo za mlajše selekcije. Pred tem se je najemalo vozila in samo s prevozi smo privarčevali 100.000 evrov ali celo več.

Gledalci bodo zagotovo pozitivno sprejeli mlade igralce, a glavni magnet so zveneča slovenska imena. Do nas so prišla imena, kot so Edo Murić, Aleksej Nikolić, Jaka Blažič in celo Zoran Dragić. Kako realen je prihod katerega izmed omenjenih?
Lahko vam povem, da je prihod dveh imen zelo realen. Murića sem hotel že pripeljati preden je šel na Poljsko, kjer je pač dobil več denarja. Če me že vprašate, ni skrivnost, da se pogovarjam z Nikolićem. Če bi prišel, bi igral na visoki ravni, imel veliko minutažo in bi bil prvi "play" Olimpije. Tu moram povedati, da še vedno upam, da se bo vrnil Jan Barbarič, ki je bil operiran in naj bi bil pripravljen do začetka priprav. Nekaj jih ima še vedno pogodbo. Zagotovo bodo priložnost dobili nekateri mlajši, eden tak je za slovensko ligo Alen Malovčič. O teh, bom rekel, "kapitalcih", pa bi še malo počakal, zagotovo pa si upam reči, da bomo kaj "kapitalnega" pripeljali. Tak je tudi Mirza Begić, ko bo pripravljen. Upam si reči, da je prišel res v slabem stanju, v Iranu je izgubil kar nekaj kilogramov, bil je še poškodovan … To smo naredili zavestno. Pogovorila sva se in vemo, da bo pravi po resnih pripravah. Pravi bo šele jeseni za začetek tekmovanj, takega pa ga zelo potrebujemo in lahko še marsikaj naredi.

Lani ste ekipo sestavili razmeroma zelo hitro, sicer ste potem med sezono dodali še nekaj okrepitev. Verjetno je cilj, da jo tudi letos sestavite že dovolj zgodaj in kaj bo z igralci, ki jim potečejo pogodbe? Je želja, da s kom podaljšate sodelovanje?
Absolutno je to cilj. Vidite, da, če ne bi pripeljati teh fantov, bi bilo težko. Recimo Igorja Tratnika, ki je bil poškodovan, pa potem Domna Lorbka, ki je bil prav tako, pa vidite, kakšen posel je naredil. Potem je pisalo, da vlačimo invalide in take stvari. Treba je imeti tudi spoštovanje do teh fantov, ki so veliko dali slovenski košarki in reprezentanci. Brez teh in Begića bi bilo težko. Dober zadetek je bil prihod Mitcha McCarrona, ki je prišel namesto Talorja Battla. Njemu so se ponavljale poškodbe in je bil povsem na tleh. Izgubil je vero v košarko. Ko je igral, je bil vrhunski. Me je po naslovu poklical in čestital. Se je pa recimo v zelo solidnega košarkarja razvil Jan Špan, prav tako Gregor Hrovat, Roko Badžim, ki ima tudi pogodbo, je dobil veliko izkušenj … Z nekaterimi se bomo pogovorili kmalu, saj Devin Oliver in Jordan Morgan že v petek odhajata domov, z ostalimi pa v ponedeljek, ko na pogovore pride pet igralcev. Povedali bodo svoje želje, jaz svoje, kaj lahko dam in kaj ne, potem pa bomo videli.

Tudi zaradi omejitve tujcev so za vas še posebej zanimivi slovenski košarkarji. Vas recimo zanimajo tudi taki, ki imajo slovenski potni list, kot sta na primer Rašid Mahalbašić in Ivan Marinković?
Nedvomno nas vedno zanimajo košarkarji s slovenskimi potnimi listi. V prvi vrsti se zanimamo za te, je pa znova nekaj treba vedeti. Nekako moramo izvleči slovensko prvenstvo, ampak s štirimi tujci v mednarodnih tekmovanjih ne moreš igrati. Z osmimi Slovenci v evropskem tekmovanju lahko kar pozabimo. Nimamo kakovosti, da bi imeli le štiri tujce in bi v Ligi ABA napadali vrh. Če bomo kalili Sanona, Šamanića in še enega res izjemno, izjemno nadarjenega igralca, jim bomo dali veliko priložnosti v slovenski ligi in nekaj tudi v evropskem tekmovanju ter Ligi ABA, tako imamo že tri in ne bomo mogli biti tako odvisni samo od njih. Naštel sem tri in tako ostane še mesto za enega tujca. V ABA ligi tako ne moremo igrati. Poleg teh morajo biti še trije ali štirje tujci, da lahko konkretno odigramo v teh tekmovanjih.

Kakšna je usoda trenerja, kdo bo o njej odločal in kako ste zadovoljni z delom Zorana Martića?
Predlagal bom upravnemu odboru, ki bo potem odločal. Z Zoranom se bova v teh dneh usedla in analizirala zadevo. Tak je dogovor in tako poteka vsako leto po sezoni. Gledam na vse opcije, še vedno pa trdim, da je bil Martić prava izbira. Zaslužil si je priložnost na klopi Olimpije, ki jo do zdaj še ni dobil. Resne zgodbe tu ni imel. Prepoznal sem to v njem in prepričan sem bil, da zmore, zato sem ga pripeljal, pa sem imel ogromno nasprotnikov. Bil je toliko let v Olimpiji kot sekretar, trener mlajših, pa potem trener reprezentance … Zaslužil si je, da poskusi tudi tako in se nauči, kako je odgovorno voditi prvo ekipo v državi in kako je voditi ekipo za resno zgodbo v ABA ligi. Tu sicer nima izkušenj, ampak mislim, da bo vsako leto boljše in upam, da ja, je pa seveda odvisno tudi od njega, kako se bova pogovorila.

Večkrat ste že omenili, kakšen bi moral biti proračun in ekipa za naskok na prva štiri mesta v Ligi ABA. Bo Olimpija to sposobna že naslednjo sezono?
Absolutno se bomo v ABA ligi poskušali boriti za končnico. Mogoče za kaj več, za zmago sicer ne vem, a zagotovo se ne bomo borili za sedmo, osmo, deseto mesto, ampak nedvomno za zgornji del oziroma za vrh lestvice.