Na zadnji dveh mestih jadranskega tekmovanja sta oba slovenska predstavnika. Medtem ko je Krka v krčevitem boju za obstanek v soboto prišla do velike zmage nad Cedevito, ki se bojuje za vrh, je Olimpija klonila pred FMP-jem. To je bila tista tekma, s katero bi Ljubljančani lahko naredili ključen korak k obstanku, ko bi ujeli nekatere klube, s katerimi imajo boljši medsebojni izkupiček. Zdaj jih reševanje čaka v domačem obračunu z močno Cedevito in na vročem gostovanju v Novem mestu, kjer bosta po vsej verjetnosti slovenska kluba med sabo obračunala, kdo bo zapustil jadransko druščino. Krka bo pred tem igrala še v Zagrebu s Cibono.

Sorodna novica Petrol Olimpija v dramatični končnici zapravila napad za zmago

Napovedanih zvenečih okrepitev ni bilo
Ponedeljkov poraz proti FMP-ju (64:63) je bil kot nekakšen presek Olimpijine sezone oziroma prikaz, koliko napačnih potez so letos potegnili v zmajevem gnezdu. Ravno, ko se je položaj po dolgih letih finančne agonije v klubu stabiliziral, je ekipa pred enim največjih spodrsljajev do zdaj. Lani po koncu sezone, ko so zmaji ubranili naslov državnega prvaka, je Roman Lisac, ki mu je verjetno najmočnejši upravni odbor do zdaj na čelu s predsednikom Tomažem Berločnikom zaupal vlogo glavnega operativca pri "vzponu na stara pota", smelo napovedoval sestavo kakovostne in predvsem v Ligi ABA ter Ligi prvakov konkurenčne Olimpije.

Kako se je razvilo, je znano – ena zmaga v evropskem tekmovanju in boj za obstanek na Jadranu, kjer je sicer ambiciozno novo vodstvo želelo čim prej konkurirati za vrh. Ko se je začela "poletna tržnica", napovedanih zvenečih okrepitev v zmajevo gnezdo ni bilo, prihajala so le PR-sporočila s podaljšanji pogodb košarkarjev, ki so predtem igrali obrobne vloge v moštvu, med katerimi so nekateri v Olimpiji pristali po nekakšni sili razmer, za raven, na katero si je vodstvo s prihodom Petrola želelo vrniti, pa niso dovolj kakovostni.

S tujci tokrat niso "zadeli"
Jasno je pravilo, da so v slovenskem prvenstvu v ekipi lahko le štirje tujci naenkrat. Tudi Jure Zdovc je ob vrnitvi na ljubljansko klop razumljivo napovedal, da ga v prihodnje zanimajo predvsem kakovostni slovenski košarkarji, katerim bi dodal dva ali tri tujce, ki bi bili dodana vrednost. V zadnjih letih so na primer imeli srečno roko z izbiro ameriških košarkarjev, ki so bili ta dodana vrednost.

Letos so na primer pripeljali resda nadarjene, a vseeno popolnoma "zelene" tri tuje mladeniče. Povsem jasno je, da imajo najboljše ekipe okostje zgrajeno iz izkušenih posameznikov, ob katerih se kalijo nekateri talentirani mladeniči. Ti potrebujejo ob sebi izkušene in predvsem kakovostne mentorje, česar pa v Ljubljani ob gradnji letošnje Olimpije niso imeli. Vanje je predvsem Lisac polagal velike upe in jim z napovedmi o takojšnjem uspehu prej škodil kot koristil. Mladeniči vendarle morajo ostati na trdnih tleh, ne pa, da že kot najstniki poletijo, ko se jih bistveno prehitro kuje v zvezde.

Da so pri Olimpiji Lisac, Zoran Martić, ki je bil trener na začetku, in druščina sestavili ekipo brez repa in glave, potrjuje dejstvo, da so v sezono krenili brez pravega organizatorja igre. Prišel je sicer mladi Američan Jalek Felton, ki ni dobil niti mesta v ekipi in je bil verjetno eden najslabših "nakupov " Olimpije do zdaj. V Ljubljani so z mislimi po igranju na treh frontah, kar je uspelo Gašperju Okornu z bistveno skromnejšim proračunom, pri sestavi moštva gledali na kvantiteto, na kvaliteto pa so kar pozabili.

Sorodna novica Olimpija in Krka v krčevit boj za obstanek v Ligi ABA

Prepozno pripeljali Zdovca?
Ob septembrski predstavitvi so bile napovedi še vedno smele. Lisac je vehementno razlagal, da je pred sedmo silo stopila najbolj nadarjena ekipa v Evropi, ki pa je že nekaj dni pozneje dobila prvo zaušnico, ko jo je v superpokalu nadigrala Sixt Primorska. Po nizanju poraza za porazom je sredi novembra na mesto Martića sedel Saša Nikitović, srbski trener brez pravega rezultata in renomeja. Veliko je napovedoval, ko je prišel, in o sebi govoril z izbranimi besedami, spremenil pa praktično ničesar in rezultatska polomija se je nadaljevala.

Ko je bil povsem brez moči na pokalu, kjer je znova zanesljivo v polfinalu slavila Primorska, je vodstvo kluba potegnilo potezo, ki bi jo verjetno moralo že bistveno prej. Vendarle so pripeljali temelj za želeno zgodbo o uspehu – kakovostnega strokovnjaka, z dokazanim imenom, ki je že dosegal vrhunske rezultate, Jureta Zdovca, zaradi česar so se sponzorji tudi zavezali k večjemu denarnemu vložku. Morda prepozno. Čeprav je Lisac ob Juretovi predstavitvi dejal, da ga niso pripeljali kot nekakšnega gasilca, ki bi reševal situacijo, toda prva njegova naloga je prav takšna.

Reševanje nastale situacije
A tudi največji strokovnjaki nimajo čarobnih palic in čez noč se težko v športu stvari bistveno izboljšajo. Zdovc je ob svoji predstavitvi povedal, da v moštvu pogreša več raznovrstnosti. Da bi kar koli kadrovsko spremenil, tudi nima možnosti, saj so v slovenskem prvenstvu že pred tem izpolnili kvoto tujcev, ko so nespametno spregledali pravilo in registrirali prav vse, tudi popolnoma neuporabnega Feltona. Primernih slovenskih igralcev pa tudi ni na voljo. Recimo lani je za konec prvenstva prišel pomagat izvrstni Avstralec Mitch McCarron.

Če je Zdovc obrambo le dvignil na višjo raven, pa je v napadu z ekipo, ki je bila tako površno sestavljena in je precej limitirana, to bistveno težje. Žoga lepše kroži, vidne so določene zamisli in akcije, kar je velik napredek od Nikitovićevega vodenja, a napak in slabih odločitev igralcev, ki so kar prišle v navado, se ne da na hitro odpraviti. Na določene trenutke je igra že na solidni ravni, a zaradi pomanjkanja kakovosti so padci veliki in bili so usodni tudi proti FMP-ju. Koncentracija je v obrambi hitro popustila, saj so gostje kot za šalo pobirali svoje odbite žoge in imeli precej več skokov v napadu, kot so jih imeli Ljubljančani v obrambi. Ob tem pa med zmaji enostavno ni igralca, ki bi bil sposoben ofenzivno prevzeti odgovornost v odločilnih trenutkih.