Cedeviti Olimpiji se vstop v sezono ni posrečil. Na zadnjih temah je v primerjavi z obračunoma s Hapoelom in Crveno zvezdo, ki sta odčitala pošteni košarkarski lekciji slovenskim prvakom, sicer viden napredek, toda porazi so se v Evropi začeli nabirati. V Ligi ABA imajo zmaji po treh tekmah dve zmagi, obe proti nasprotnikoma, ki nista na isti kakovostni ravni, kot mora biti najuspešnejši slovenski klub, v Evropskem pokalu pa so po treh krogih še brez uspeha.

Nazadnje je bil v Carigradu s 73.66 boljši Bešiktaš, ki spada med boljša moštva tekmovanja. Ljubljančani so bili v Turčiji konkurenčni, še vedno pa se košarkarjem iz mesta zmaja pozna neuigranost – tudi tokrat so izgubili več žog od tekmeca (8:13) – in nepovezanost – še vedno v oči bode nizko število asistenc (8). V odločilnih trenutkih so znova na plano prišle (trenutne) omejitve Cedevite Olimpije.

Glas na zadnji tekmi ni igral

Simone Pianigiani je tokrat rotiral le osem igralcev, srečanje pa končal brez domačega košarkarja na parketu. Ljubljanska zasedba ima nekaj zdravstvenih težav, vseeno pa je na klopi obsedel Gregor Glas, ki bi moral biti oziroma naj bi bil eden izmed nosilcev novega cikla, kot je gradnjo popolnoma nove zasedbe zmajev poimenovalo vodstvo kluba. Po besedah italijanskega strokovnjaka, ki je sedel na klop najtrofejnejšega slovenskega kluba, je bila ob njegovem prihodu vizija Cedevite Olimpije jasna, se pa ta jasnost večkrat zdi nerazumljiva.

Ker naj bi klub veliko priložnosti letos namenil Glasu, njegovemu vrstniku Roku Radoviću, ki je trenutno odsoten zaradi težav z ušesom, in leto dni mlajšemu Luki Ščuki, se je odločil, da ne računa več na Zorana Dragića, ki bi, kot je razložil Pianigiani, "jemal" minute trojici mladeničev. Vseeno je na položaje, ki jih zasedajo te trije igralci – Glas je na zadnjih dveh tekmah Evropskega pokala na parketu prebil le štiri minute, na zadnjem srečanju Lige ABA pa sicer 16, a šele pozno v tretji četrtini ob visokem vodstvu – klub pripeljal več tujcev.

Novi cikel, kot so ga poimenovali v klubu, se zdi nerazumljiva poteza iz Stožic. Po štirih letih, ko se je zdelo, da klub organsko raste, je, čeprav bi lahko imel ali pa naj bi imel postavljene temelje ekipe z jedrom domačih igralcev, kljub jasnemu zavedanju pomembnosti kontinuitete v športu, vse skupaj presekal in ekipo začel sestavljati popolnoma na novo. Res je, da sta prišla nov športni direktor in trener, manjši pa je proračun, toda kompletna menjava igralskega kadra je vendarle nerazumljiva.

Najmlajši zmaji štejejo 22 in 21 let

Sorodna novica Pianigiani: Ko sem sprejel ponudbo, je bila vizija kluba prenova

Ko sta se ljubljanski in zagrebški klub združila pred štirimi leti, je vodstvo vehementno govorilo o izjemno visokih ciljih. Celo o Evroligi. Dejstvo je, da so košarko v prestolnici dvignili na višjo raven, poskrbeli za konkretno boljše rezultate, kot jih je imela Olimpija predtem, in v tretji sezoni delovanja celo prebudili košarkarsko zaspano Ljubljano. Sicer rezultatov zagrebške Cedevite klub ni izboljšal, je pa postavil temelje, na katerih bi pričakovali, da se bo gradilo naprej. Toda odločili so se, kot je dejal Pianigiani, da je letos za zmaje leto 0.

Napovedana je bila pomladitev ekipe, o kateri pa težko govorimo, saj je povprečna starost le za odtenek nižja od lanske. Najmlajši so omenjeni trije domači igralci, in Karlo Matković, ki štejejo po 22, Ščuka pa je dopolnil 21 let. Torej ne govorimo več o rosnih mladeničih, toda to so košarkarji, na katerih klub lahko gradi. To je dejstvo. Nenavadno je, da gradi na plejadi tujcev – letos jih je v ekipi osem –, predvsem pa težko gradi na Američanih – to so štirje –, ki po Evropi redno vsako sezono menjajo klube. Vprašanje, koliko od teh, ki so zdaj tu, bodo tudi v prihodnji sezoni nosili zeleni dres.

Šest zmajev je starejših od 30 let, pet od teh je letošnjih okrepitev. Razumljivo je, da se mlademu ogrodju dodajo izkušeni košarkarji, ki so tudi v vlogi nekakšnih mentorjev. Toda prej bi pričakovali, da bodo pri Cedeviti Olimpiji takšne vloge namenili domačim košarkarjem kot tujcem, med katerimi jih je nekaj vprašljive kakovosti.

Dragić na plačilni listi, a ne igra

Od združitve dalje je vodstvo poudarjalo zavezo, da jedro ekipe sestavljajo domači igralci in da, če se le da, v zmajevo gnezdo pripeljejo čim več kakovostnih slovenskih košarkarjev. Teh seveda ni na pretek, v preteklosti pa so se številni zaradi slabega delovanja kluba raje izognili Olimpiji. Dolgo je nekoč paradni konj slovenskega ekipnega športa čakal, da je znova postal želena destinacija pri domačih igralcev. Vendarle je Cedeviti Olimpiji uspelo, dobila je najboljše Slovence, ki jih razmere dopuščajo, je pa nerazumljivo, da so se nekaterim zdaj odrekli.

Z novim ciklom je proračun manjši, ves čas poudarjajo v Stožicah, toda še vedno je, kot kaže dovolj visok, da plačujejo igralca, kakovostnega za raven, kjer je ljubljanski klub, ki pa sploh ne trenira z moštvom. Dragić ima še vedno veljavno pogodbo s Cedevito Olimpijo, ki pa nanj ne računa več. Razlogi, ki so bili našteti med odgovorom na vprašanje o usodi slovenskega reprezentanta, so prej našteti, toda marsikateri je nerazumljiv.

Dragić, ki je bil eden izmed glavnih razlogov za preporod ljubljanske zasedbe v najuspešnejši sezoni združenega kluba do zdaj, je dolgoletni član slovenske izbrane vrste, del prve peterke na nedavnem svetovnem prvenstvu, med košarkarskimi navdušenci zelo priljubljen in rojen Ljubljančan. Pričakovali bi, da se bo klub zavzel za takšne košarkarje, ki imajo za nameček še željo igrati v Stožicah, ne pa da jih postavi na izhodna vrata.

Omić tako kot Dragić dobil proste roke

Enako so ob koncu pretekle sezone storili z Alenom Omićem, takšna usoda pa bi verjetno dočakala še koga. V Bosni in Hercegovini rojeni center s slovenskim potnim listom, ki je večkrat poudaril, da je Olimpija njegov klub, je prekinil pogodbo, potem ko mu je klub sporočil, da nanj ne računa več, in mu dal proste roke. Po dvomesečni donosni epizodi na Kitajskem zdaj čaka na novo okolje. Vmes je ob parketu spremljal tekme Cedevite Olimpije, ki ima letos pod obročema kar nekaj težav, saj Matković nima dostojne menjave.

Sorodna novica Blažič: Dragić bi nam zagotovo pomagal, toda taka je politika kluba

Marsikdo pogreša hitro igro, ki je krasila zmaje pred dvema letoma. Dosega malo število točk v tranziciji, v čemer je v navezi z Jako Blažičem, ki se je letos vrnil v zmajevo gnezdo, kar je bila seveda zelo pozitivna poteza, blestel je prav Dragić. Hitra igra je mogoča le kot posledica dobrega skoka in obrambe. Obenem te izkušeni domači igralci vedo, kaj pomeni dres Olimpije, večino njih pa odlikujejo predvsem borbenost, požrtvovalnost in prava energija na parketu, kar so neprecenljive kakovosti posameznikov.

Omić je ob koncu sezone sprejel "ponudbo" Cedevite Olimpije, ki je na izhodna vrata postavila tudi Dragića. Druge rešitve, ali bolje rečeno, dogovora kljub želji, da ostaneta doma, ni bilo ponujene. Lani je podaljšanje pogodb z Dragićem, Omićem in Edom Murićem klub oznanil kot velike stvari, leto pozneje pa se je dvema odrekel. Naj bi bila predraga, rešitev pa je torej poiskal v kopičenju tujcev, ki pa ne predstavljajo dodane vrednosti oziroma niso boljši od teh domačih košarkarjev. Res je, da se je sezona šele začela, na koncu pa bo merilo pravilnosti novega projekta in procesa, kot vedno v športu, le rezultat. Občinstvo smotrnosti še ni prepoznalo. Na zadnjih dveh tekmah je bilo namreč v Stožicah le nekaj več kot tisoč gledalcev.