Vsi košarkarski navdušenci so zagotovo že prej kot na včerajšnji poslovilni tekmi Gorana Dragića opazili Marinka in Mojco Dragić. Predvsem oče je znan kot goreč navijač. Prvič so se najine navijaške poti križale na Kodeljevem pred leti, ko je Gogi igral za Geoplin Slovan. Plinarji so bili v sezoni 2005 udeleženci enega zanimivejših finalov v slovenskem državnem prvenstvu – proti Unionu Olimpiji so klonili šele na peti, odločilni tekmi. Kljub porazu so košarkarji Slovana proslavljali uspešen nastop v finalu.

Skoraj 20 let pozneje je bila na sporedu finalna tekma uspešne in dolge kariere Gorana Dragića in sledilo je dvodnevno praznovanje. Začelo se je v petek z dobrodelno gala večerjo, na kateri je Marinko Dragić za MMC najprej komentiral Noč zmaja: "To je fenomenalno, takšnega dogodka pri nas še ni bilo."

Oče Dragić je strokovno delo prepustil trenerjem, a je bila njegova spodbuda ključna pri tlakovanju Gogijevega uspeha. "Res je, vedno, ko se pogovarjamo, reče: 'Oči, kaj bi bilo, če tebe ne bi bilo.' Razmišljal je tudi, da bi nehal trenirati. Moram priznati, imel sem vojaško disciplino do njiju (tudi za sina Zorana, op. a.). In zdaj mi ni žal. Še enkrat bi to ponovil."

Pot je Gogija vodila v NBA, kar je Marinko v šali napovedoval že prej. "Enkrat sem se šalil v avtošoli (v kateri je delal kot učitelj vožnje, op. a.), ko sem ga peljal na trening in je bil z nama v avtomobilu tudi kandidat. Rekel sem mu: 'Poglej tega fanta, zapomni si ga, igral bo v NBA-ju.'"

Marinkove napovedi so se uresničile, a začetek v najmočnejši ligi na svetu ni bil enostaven. "Ko je šel prvič v Ligo NBA, ni nič igral. Poklical naju je in sva šla v Phoenix. Tam sva ostala dva meseca, dvigovala sva mu razpoloženje. In potem je dobil svoje minute." Kot ključni trenutek je navedel prestop k Houstonu: "Tam je res eksplodiral."

Slava Gorana ni ponesla v višave."Tako smo ga vzgajali, da ne glede na denar in slavo, da mora trdno stati na tleh. Da mora ostati skromen fant, da mora trenirati in sanjati svoje sanje," je povedal Marinko. In kaj svetuje vsem mladim košarkarjem: "Morajo trenirati. Delo, delo in delo. Talent je 20 odstotkov, 80 odstotkov pa delo."

Pomembna je tudi borbenost, ki je Goranu ni manjkalo. "Najbolj mi je bila všeč njegova borbenost. Želi zmagovati, ne prenese poraza, je tekmovalen tip." Na vprašanje, ali je to podedoval po očetu, pa je ta v smehu odgovoril: "Tudi jaz sem bil takšen, res je."

Tekmovalnost je Marinko pokazal tudi na Noči zmaja. Goran je namreč zadnje minute svoje kariere odigral s svojo družino – očetom, bratom Zoranom, sinom Mateom in nečakom Markom. Presenečenje tudi za Gorana, ki je ob zadnjem nagovoru poudaril, kaj je bilo ključno za njegov uspeh. "Najpomembnejša je pa družina. Rad bi se zahvalil očetu, mami, teti, babici, otrokoma, vsem, ki ste me podpirali vsa ta leta."

Bogdanović o moči družine Dragić
Pomembnost družine je v pogovoru za MMC poudaril tudi srbski košarkar Bogdan Bogdanović, ki je pred kratkim s svojo reprezentanco osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah. "Ima čudovito družino, ki ga podpira, kar je ključno. Mislim, da od tod izvirata njegova energija in samozavest."

To je Bogdanović občutil na svoji koži leta 2017, ko je Srbija v finalu morala priznati premoč Sloveniji z zlatim kapetanom na čelu. Iz tistih časov izvira tudi anekdota, ki nam jo je zaupal košarkar NBA-ekipe Atlanta Hawks. "Srečala sva se v hotelu, ko smo se oboji uvrstili v izločilne boje in jasno nam je bilo, da se lahko pomerimo samo v finalu. Goran mi je v šali dejal, samo da se oboji uvrstimo v finale, potem pa naj zmaga najboljši. V tem trenutku se nama je zdelo nemogoče, da bi do tega prišlo, ker so bile na prvenstvu zelo močne ekipe, oboji smo bili avtsajderji. In ko sva se srečala na parketu v finalu, sem mu rekel: 'Torej, zlato je naše?'"

Smeha torej ni manjkalo na samem ogrevanju pred finalom EP-ja 2017, na koncu pa se je najbolj sladko smejal Goran in z njim vsa Slovenija. Bogdanović se je za to Gogiju vsaj malo oddolžil na dobrodelni gala večerji. Na dražbi je namreč kupil podpisani dres Gorana Dragića z zadnje tekme in s tem je Gogiju "vrnil udarec", potem ko mu je Gogi leta 2017 "speljal" zlato medaljo.

Gogi prinesel veliko navijaških užitkov
Zlato je Gogi v Carigradu okoli vratu nadel tudi najbolj znanemu slovenskemu navijaču Aleksandru Javorniku. To mu bo za vedno ostalo v spominu. "Gogija se bom najbolj spominjal po evropskem prvenstvu, skupaj smo bili od Helsinkov do Carigrada, kjer mi je dal zlato medaljo okoli vratu in me povabil tudi na avtobus, da se fotografiram z reprezentanco. Z vrhunskimi predstavami mi je prinesel veliko navijaških užitkov."

Tudi navijači Peter, Dušan in Janez iz Šentjurja pri Celju so Gogija spremljali vso kariero, gledali so ga na EP-ju, v Ligi NBA. Skupaj so poudarili, da je Gogi človek z velikim Č: "Je veliki motivator, ki je vlekel vse za sabo." Dodali so tudi pomembno vlogo staršev: "V Sloveniji uspešne športnike proizvajajo starši."

Peter Prevc komaj čakal, da ima Goran svoj dan
To potrjuje tudi družina Prevc. Najstarejši med smučarskimi skakalci, Peter Prevc, se je prav tako udeležil Noči zmaja.

Kot je povedal za MMC, mu bo Gogi v srcu najbolj ostal po zlatu z EP-ja 2017. "Najbolj se ga bom spominjal po tem, da je v dneve prinašal dobre novice. Ko sem se zjutraj zbudil, prebral poročila, kaj se je čez lužo zgodilo, in to, da je imel Goran znova svoj dan."

Tudi Pero je "s svojimi dnevi" razveseljeval slovenske navijače. Marca se je najuspešnejši slovenski orel v velikem slogu upokojil v zibelki poletov v Planici. In kaj Goranu svetuje ob košarkarski upokojitvi: "Da izkoristi tiste stvari, ki jih prej ni mogel: nepričakovana druženja s prijatelji, preživet čas z družino, dolge počitnice. To je tisto, česar prej ni bilo, in mi zdaj zelo ustreza."

Privoščita si, šampiona!