Tajfun je po lanski turbulentni sezoni, ko se je boril za obstanek, letos trenersko mesto namenil domačinu Dejanu Mihevcu, ki mu je uspelo sestaviti igralski mozaik, dobro pokrit na vseh položajih in s solidnimi tujci ter z dobro mešanico izkušenih in mlajših košarkarjev. Pika na i pa je bil Dragiša Drobnjak, ki je s svojimi izkušnjami in nepopustljivostjo predstavljal dodano vrednost kozjanskega kluba. Na koncu je bil 37-letni Kranjčan izbran za najkoristnejšega posameznika finala, potem ko je blestel predvsem na drugi in tretji tekmi.

Skozi vso sezono je Tajfun kazal konstantne igre. Redni del je zanesljivo končal na prvem mestu, ko je klonil le v Portorožu, ob tem pa nanizal 19 zmag. Nekoliko slabše so Mihevčevi varovanci igrali v Ligi za prvaka, a v končnici, kjer so začeli s petega mesta, so znova blesteli. Najprej so izločili Zlatorog, nato branilca naslova Krko in na koncu še v finalu premagali Rogaško s 3:1 v zmagah. Zadnji obračun so dobili s 67:65. V končnici je Tajfun izgubil le eno tekmo, prvi finale, dvorana Hruševec pa je bila izjemno negostoljuben teren skozi vso sezono, saj le trikrat točke niso ostale doma. S polnim izkupičkom so Šentjur zapustili samo Zlatorog, Krka in Olimpija.

"Ta naslov ni naključje"
"Samo še enkrat lahko čestitam igralcem in strokovnemu štabu, ki so v vsej sezoni opravili veliko delo. Predvsem pa v tem napornem ritmu finala. Dokazali smo, da lahko igramo tudi v takem ritmu. V končnici smo imeli le en poraz in ta naslov tako ni naključje, če lahko tako rečem. Zdaj smo imeli le en poraz, v rednem delu smo prav tako izgubili le enkrat, zmagali pa 19-krat. Kot sem že rekel, če kdo do zdaj ni verjel v te fante, so zdaj še enkrat vsem dokazali. Za tak izid ne more biti zaslužen en posameznik, za to je potrebna ekipa in ta je pokazala, kako se osvajajo naslovi," je dejal Mihevc

Trener Tajfuna, ki je do naslova popeljal domači klub, ima pogodbo še za dve leti, čeprav ima v njej zapisano opcijo odhoda: "Zame lepše skoraj ne more biti. Biti doma, imeti tako podporo … Zame je to, kar vidimo z občinstvom, enaka zmaga kot naslov. Šentjur ima vedno dobro občinstvo in upam, da se bo tako vzdušje nadaljevalo tudi v naslednji sezoni. Naša naloga bo, da bomo šli rezultatsko naprej. Upam in verjamem, da nam bodo navijači, tudi če bo kakšna rezultatska kriza, prav tako stali ob strani."

"Vse tekme odprte do zadnje sekunde"
Na drugi strani je stal Damjan Novaković, čigar pomočnik je bil Mihevc, ko je še deloval v Šentjurju. "Lahko bi bilo tudi drugače. Če Šentjurčani ne bi dali trojke od table in bi jo danes Čebular dal, bi bilo 3:1 za nas. To ni bila zanesljiva zmaga Tajfuna. Mi smo bili zelo korekten nasprotnik in ne daleč od zmage na obeh tekmah v Šentjurju, a kar je, je. Čestitam svojemu nekdanjemu klubu za naslov prvaka."

"Vse štiri tekme so bile rešene v zadnji minuti. Tudi na prvi, ko smo vodili že za 12, se je Šentjur približal na tri, pa smo potem zadeli trojko in zmagali. Druga tekma v Šentjurju je bila na svoj način zdaj že kar legendarna. Na tretji tekmi pa je na začetku zadnje minute Tajfun vodil za tri in potem je Drobnjak dosegel koš. Vse tekme so bile odprte do zadnje sekunde in zanimive za gledalce. Dvorane so bile premajhne za gledalce, mi pa smo imeli nekoliko manj sreče," je finalno serijo opisal Novaković, ki je z Rogaško tudi dosegel največji uspeh kluba.

Nervozen začetek zadnje tekme
Nedvomno v finalu nismo gledali najkakovostnejše košarke, a zato zelo čvrsto in nepopustljivo na obeh straneh in serija je bila zelo izenačena ter razburljiva. Če se ozremo nazaj, tudi lani, ko sta bili v finalu "najboljši" slovenski ekipi zadnjih let, Krka in Olimpija, je bila kakovost primerljiva, če ne slabša od letošnje. Svoje pa so letos nedvomno dodali navijači. Dvorani sta bili premajhni in končno je tudi – čeprav le kozjansko-obsoteljski del – slovensko klubsko košarko po dolgem času zajela evforija. Stožice so tako ali tako prazne, Štuklja pa zdaj popolnoma ne napolni niti Olimpija. Finale je bila dobra popestritev, obenem pa tudi budnica za oba omenjena finalista zadnjih let.

Zadnja tekma je bila nedvomno najbolj nervozna do zdaj, ko sta obe ekipi tudi naredili ogromno število napak. Svoje so dodali tudi sodniki, ki so bili sicer na prvih tekmah neviden dejavnik, tokrat pa so prevečkrat "pokazali mišice" in bili (preveč)opazni, ko so hitro dosojali osebne in tudi tehnične napake. Šentjurčani se v uvodnih minutah niso znašli in zdelo se je, kot bi podlegli pritisku zgodovinske priložnosti. Najprej je sicer Aleksander Tomić, ki je v finalu odlično opravil svoje delo v obrambi, ukradel dve žogi, a nato so jih gostitelji izgubili kar pet zapored in Slatinčani so povedli za deset. Nato so le vzpostavili ravnotežje. Ko je dobre tri minute pred koncem Ceola Clark metal trojko, bi lahko povedli Šentjurčani že za 11, a je bil Američan nenatančen in začela se je drama, v kateri pa so bili srečnejši gostitelji. Na obeh straneh je bilo storjenih ogromno napak, v zadnji minuti je Tajfun zapravil tudi štiri proste mete, a v zadnji sekundi je trojko za zmago zgrešil Sandi Čebular, ki je košarko začel igrati prav v šentjurskem klubu.

Držić prvi strelec zadnje tekme, Lelić v sezoni
Minuto in pol pred koncem je Ivan Držić zgrešil izza črte, na drugi strani pa je s trojko odgovoril Čebular, a je nato Držić takoj vrnil in popeljal Tajfun znova v vodstvo, kar se je izkazalo za enega izmed ključnih trenutkov. S 16 točkami je bil Držić prvi strelec, s sedmimi skoki pa skakalec obračuna: "Šele čez kakšen dan se bom zavedal, da smo prvaki Slovenije. Do zdaj se mi je zdelo to nepredstavljivo. A s filozofijo trenerja Mihevca, ki nas je prepričal, da moramo verjeti v to, in smo ter začeli zmagovati, se je to zgodilo. To je zdaj resničnost. Šentjur je slovenski prvak."

Zdi se, da je psihološki preobrat v finalu prišel s trojko Đorđeja Lelića 12 sekund pred koncem prvega podaljška druge tekme, ko je srbski košarkar izenačil s pomočjo table. "Verjetno se sploh ne zavedam, kaj smo naredili. To je neverjeten uspeh za Šentjur. Najlepša hvala navijačem, ki so za ta naslov enako zaslužni kot mi. Lani se je klub boril za obstanek, tudi jaz sem se boril za obstanek, a nas je to naredilo močnejše. Dosegli smo ta uspeh in to je vrhunec moje kariere," je povedal Lelić, ki je bil z dobrimi 15 točkami prvi strelec Tajfuna v tej sezoni, s tremi podajami na tekmo pa še prvi podajalec. V finalu pa je dobro pomagal pri organizaciji napada, dosegel nekaj pomembnih trojk ter odlično predvsem z Drobnjakom igral pick'n'roll.

Bratož kot otrok sanjal o igranju v finalu
Ključen mož Tajfuna je bil tudi Domen Bratož, ki je bil ob Leliću, Drobnjaku in Clarku eden izmed štirih šentjurskih košarkarjev, ki so v povprečju dosegali več kot deset točk na tekmo: "Občutki so neverjetni in mislim, da bo vse še prišlo za mano. Adrenalin se še ni polegel. To je neopisljivo. Kot otrok sem sanjal, da bom nekoč igral v finalu. Zdaj pa tukaj stojim z medaljo in s to enkratno ekipo. To so spomini, ki si jih bom zapomnil za vedno."

Bratož je odlično igral v mlajših selekcijah, a potem so ga v Novem mestu odslovili. Nato je prek Slovana prišel v Šentjur in letos zablestel na drugi tekmi polfinala, ko je Krko pokopal s 30 točkami: "Moral sem se boriti, saj nisem imel vpliva, kaj bo z mojo kariero. Imam željo, saj mi košarka pomeni vse. Samo tako greš lahko naprej kot igralec in se ne oziraš nazaj. Ne veš, kje te čaka sreča. Jaz sem jo našel v Šentjurju. Seveda je bilo posebno zadoščanje, ko se mi je v polfinalu poklopilo ravno proti matičnemu klubu. Ne zato, da bi se kaj maščeval, ker nisem dobil priložnosti, a vem, da bi lahko tam igral, vendar tako so se stvari razpletle in zdaj sem s Tajfunom prvak."

"Zdaj pa Liga ABA!"
V Šentjurju je bilo vse nared za slavje že pred tekmo. Godba je ogrela že tako razgrete navijače, ob zadnji sireni pa se je začelo veliko slavje, ki se je nato preselilo v osnovno šolo, za tem pa še na mestni trg pred občino, kjer so na velikem platnu in ob igranju dveh ansamblov tekmo spremljali tisti, ki niso dobili vstopnice.

Tajfun je po Olimpiji (15), Krki (7) in Heliosu (1) šele četrti klub, ki je osvojil slovensko prvenstvo. Prekinil je petletno vladavino Novomeščanov, Ljubljančani pa tako že šesto leto zapored ostajajo brez naslova in drugo leto zapored brez lovorike. Zagotovo alarm, ki bi moral zbuditi zmajevo gnezdo. Šentjurčani so si s tem priigrali tudi nastop v superpokalu, kjer se bodo v Škofji Loki (zmagovalec druge lige) pomerili s pokalnim prvakom Krko. Največja nagrada pa je zgodovinska uvrstitev v Ligo ABA. V večini sicer ostajajo še previdni glede vstopa v jadransko druščino, kar je tudi prav, saj se zavedajo, kaj vse to prinaša, a glavni pokrovitelj je že napovedal Ligo ABA, tudi na semaforju pa je po tekmi ob zahvali pisalo: "Zdaj pa ABA liga!"