Jugoslavija je leta 1970 priredila košarkarski SP. Izločilni boji so potekali v prepolni Hali Tivoli, kjer je pred bučno domačo publiko osvojila prvega izmed treh naslovov svetovnega prvaka.

Ekipa Jugoslavije (po vrstnem redu številk na dresu, v oklepaju višina, letnica in kraj rojstva):
4 Ratko Tvrdić (185 cm, 1943, Split)
5 Ljubodrag Simonović (195 cm, 1949, Kraljevo)
6 Vinko Jelovac (208 cm, 1948, Osijek)
7 Trajko Rajković (204 cm, 1937, Leskovac)
8 Aljoša Žorga (200 cm, 1946, Ljubljana)
9 Dragan Kapičić (198 cm, 1948, Beograd)
10 Ivo Daneu (183 cm, 1937, Maribor)
11 Krešimir Ćosić (209 cm, 1948, Zagreb)
12 Damir Šolman 200 cm, 1949, Zagreb)
13 Nikola Plećaš (187 cm, 1948, Bruvno)
14 Dragutin Čermak (190 cm, 1944, Beograd)
15 Petar Skansi (206 cm, 1943, Sumartin na Braču)
Selektor: Ranko Žeravica (1929, Novo Miloševo)
Prvo prvenstvo zunaj Južne Amerike
Leta 1967 je FIBA na zasedanju v Montevideu odločila, da dodeli šesto svetovno prvenstvo Jugoslaviji. Tri leta pozneje je bilo tako prvo prvenstvo organizirano zunaj Južne Amerike; pred tem dve v Braziliji in po eno v Argentini, Čilu in Urugvaju. Selektor Žeravica je v ekipo poklical tri Slovence. Kapetan moštva je bil izkušeni Daneu, med dvanajsterico zlatih fantov pa sta se znašla še Žorga in Jelovac, ki je sicer rojen na Hrvaškem, a z igranjem za Olimpijo smo si ga Slovenci kar prisvojili. Jugoslavija je na prvenstvo prišla z dobro popotnico, saj je na EuroBasketu leto poprej v Italiji zasedla drugo mesto. Zmagala je svetovna prvakinja Sovjetska zveza.
Organizacijski odbor, na čelu katerega je bil Stane Dolanc, je prvenstvo med 10. In 24. majem pripravilo v treh mestih. Predtekmovanja so pripravili v Sarajevu, Splitu in Karlovcu, za prizorišče zaključnih bojev pa so izbrali ljubljansko Halo Tivoli. Jugoslovanska izbrana vrsta je bila kot gostiteljica neposredno uvrščena v Ljubljano.
Jugoslavija izpustila predtekmovanje
V glavne mestu Bosne in Hercegovine so se pomerili Avstralci, Čehoslovaki, Kubanci in Američani. S tremi zmagami v dvorani Skenderija so se v nadaljevanje uvrstile ZDA, napredovala je še Češkoslovaška. V največjem dalmatinskem mestu so se najbolje odrezali Brazilci, ki so do prvenstva v Ljubljani že dvakrat postali prvaki, po enkrat pa so osvojili srebrno in bronasto kolajno. Drugo mesto so v skupini osvojili Italijani. Po prvem delu so se od tekmovanja za najvišja mesta poslovili Južnokorejci in Kanadčani. Skupina C se je pomerila v Karlovcu, kjer so pričakovano najbolje s tekmeci opravili Sovjeti. V treh tekmah so aktualni svetovni prvaki imeli kar 141 točk pozitivne razlike v koših. Urugvaju je uspelo zmagati dve tekmi in se plasirati v drugi del, izpadla pa sta Panama in Združeni arabski emirati.
Začeli brez težav
Boj za medalje je bil na 6. svetovnem prvenstvu odigran še po starem sistemu. Tako ni šlo za boj na izpadanje, pač pa se je vsak pomeril z vsakim, torej je bil sistem ligaški. "Plavi" so košarkarski mundial začeli uspešno. S 66:63 so ugnali zahodne sosede Italijane, za katere je že igral Dino Meneghin, ki je bil takrat star vsega 20 let. Sledil je obračun s poznejšimi podprvaki Brazilci na čelu z odličnima Ubiratanom in Wlamirjem Marquesom, ki pa so jih Jugoslovani premagali s kar 80:55. Varovanci Žeravice niso imeli veliko dela nato s Čehoslovaško (94:84) in Urugvajem (63:45).
Zmaga z ZDA prinesla naslov
V odločilni tekmi se je gostiteljica pomerila z ZDA. Hal Fischer je imel v postavi tudi poznejšega zvezdnika Lige NBA Billa Waltona, ki pa je bil takrat star šele 18 let. Jugoslavija je ves čas imela pobudo. Polčas so Jugoslovani dobili s 35:32, na koncu pa so slavili s 70:63. Skansi je bil najboljši strelec s 14 točkami, Plećaš jih je dodal 12, Ćosić pa 11. Daneu je v statistiko vpisal 4 točke, dosegel pa je izjemno pomemben koš ob koncu srečanja. Preostala dva Slovenca se nista vpisala med strelce.