30. maja je Nesterovič dopolnil 34 let. Kot prvi izmed Slovencev je čez lužo pustil pomemben pečat. V Ligi NBA je zaigral najprej za Minnesota Timberwolvse, nato se je preselil k San Antonio Spursom, s katerimi je skupaj z Benom Udrihom osvojil tudi šampionski prstan, oblekel pa je še dresa Toronto Raptorsov in Indiana Pacersov. Športno pot je začel pri Slovanu, igral pa je še za PAOK, Olimpijo, na katero ga ne vežejo lepi spomini, in bolonjski Virtus. Z zadnjim, ki je takrat nosil sponzorsko ime Kinder, je postal evropski prvak.
Dres slovenske izbrane vrste je 213 centimetrov visoki center nosil na 52 tekmah (10. na lestvici vseh nastopov), na večni lestvici strelcev pa drži sedmo mesto. Zadnja sezona ni bila najuspešnejša. Za Raptorse je nastopil le na 42 srečanjih, v povprečju pa je dosegal nekaj manj kot štiri točke in približno dva skoka.
Za vami je že vaša 11. sezona. Kako bi jo ocenili?
Zadnja sezona res ni bila najboljša. Pričakoval sem, da bom več igral. Poleg tega pa tudi rezultat ekipe ni bil dober. Vendar je, kar je. Treba bo tudi iz tega potegniti kar se da najboljše za novo sezono.
Kako gledate na to, da ste bil v Torontu bolj ali manj epizodna figura?
To žal ni moja stvar. Ne morem sam sebe dati v igro. Izgubil sem svoje mesto v ekipi. Trener je imel tisto svojo postavo, na katero je računal, mene žal ni bilo v tej rotaciji. Dobil sem le nekaj malega priložnosti. Treba se je zdaj skoncentrirati na novo sezono.
Bili ste blizu končnice. Na koncu vam je malo zmanjkalo. Kako v klubu gledajo na sezono?
Definitivno je to neuspeh. Do vikenda All-Star , se pravi nekje 30 tekem do konca, smo držali 5. oziroma 6. mesto. Po tem koncu tedna je šlo vse le še navzdol. Na ljudeh v klubu je, da ugotovijo, kaj je bilo narobe in poskušajo to popraviti za naslednje leto.
Pred vami je še nekaj sezon igranja vrhunske košarke. Želite ostati v NBA ali je opcija tudi povratek v Evropo?
Vse je odvisno od ponudbe. Tu mislim tako finančni kot tudi organizacijski vidik. Odvisno je, kje mi bodo ponudili najboljše pogoje. Tudi v primeru odhoda v Evropo ne bo konec sveta. V posameznih klubih v Evropi se igra odlična košarka, kar bi pomenilo le še dodaten motiv zame.
Bili ste prvi Slovenec, ki je dobil konkretnejšo minutažo v NBA. Letos je poleg Bena Udriha veliko igral tudi Goran Dragič. Je Slovenija zdaj že poznana kot košarkarska dežela in so slovenski košarkarji tudi bolj cenjeni?
Definitivno smo bolj cenjeni, predvsem zaradi svojih predstav. Tu je predvsem treba izpostaviti Dragiča, ki je v končnici odlično odigral in dokazal tistim skeptikom, ki so pred dvema letoma dejali, da se bo vrnil v Evropo in ne bo mogel nastopati v NBA, da lahko igra vrhunsko košarko. Dokazal je, da se s trdim delom in seveda tudi pravimi soigralci ter ekipo lahko prebije daleč in da je sposoben igrati na takem nivoju v NBA.
Za vami je zares bogata kariera. Razmišljate kje bi jo radi sklenili?
Tega še ne vem. Še posebej, ker v košarki nikoli točno ne veš, kje boš v prihodnosti igral. Poleg tega še ne vem, kaj bom počel po koncu kariere. Tudi od tega je odvisno, kje bom zaključil. Tako, da res še ne vem, kdaj se bom odločil nehati, še posebej pa ne, kje bom končal.
Pred slovensko reprezentanco je svetovno prvenstvo. Kaj lahko Slovenija stori v Turčiji?
Kaj lahko Slovenija naredi, je težko reči. To je turnirski sistem, kjer odlo ča ena sama tekma. Odvisno je od dnevne forme. Mislim, da je na prvenstvo potrebno iti sproščeno. Slovenija ima kvaliteto. Ekipa je mlada in treba je zdaj začeti graditi to moštvo, ki si bo prihodnje leto v Litvi poskušalo zagotoviti pot na olimpijske igre.
Je Memi Bečirovič prava izbira za selektorja?
Mislim, da v tem trenutku je. Zdaj ima že veliko izkušenj. Bil je prisoten v mlajših reprezentancah, v najmočnejših slovenskih in tudi v dobrih evropskih klubih. Dokazal je, da je sposoben voditi ekipo tudi na velikih tekmovanjih in je zagotovo dobra izbira za selektorja.
Veliko let ste bili steber reprezentance in kapetan. Koga vidite kot svojega naslednika?
Mislim, da po pokazanem in po stažu je Jaka Lakovič edini, ki je lahko vodja in kapetan te reprezentance. Ta izbrana vrsta pa bo predvsem morala delovati kot ekipa. Tako je bilo tudi v preteklosti. Slovenija žal nima tako močnih posameznikov, ki bi lahko sami odločali tekme, kot je na primer to pri Nemčiji Dirk Nowitzki. Tako da bo treba s skupnimi močni delovati kot kolektiv, ki pa je lahko zelo močan.
V Turčiji ne bo Erazma Lorbka. Kako komentirate njegovo odsotnost?
Če je res načet in če že tako rabi počitek, mu ga je treba dati. Tudi brez njega je reprezentanca lahko močna. Ne sme se govoriti o tem, koga ni, ampak delati pač s temi, ki so in imajo voljo ter željo za igranje. Treba jim je dati stoodstotno podporo.
Po odpovedi Erazma je Memi dejal, da bo Slovenija igrala hitrejšo košarko, saj bo glavna nevarnost v zunanji liniji. Kje vi vidite najmočnejša orožja izbrane vrste?
Res je, največja moč je na teh "bekovskih" položajih. Še posebej, če bodo Beno, Jaka in Dragič vsi igrali, bo to zares močna zunanja linija. Tu sta še Boštjan Nachbar in Primož Brezec, ki sta odlična igralca. Z vsemi temi se lahko parira prav vsaki reprezentanci in se Slovenija nima koga bati. Menim, da če bo na prvenstvu ujela reprezentanca tisto pravo formo, lahko preseneti marsikatero ekipo in prepriča tudi tiste, ki ne verjamejo vanjo.
Selektor je dejal, da bo na priprave vzel tudi dva mlada neizkušena košarkarja. Bi bilo prav, da vzame katerega povsem neizkušenega košarkarja tudi na prvenstvo?
Sam bi vzel oba. Dragič je kot mlad in povsem neizkušen z nami pred štirimi leti potoval na Japonsko na svetovno prvenstvo, danes pa je nosilec izbrane vrste. Čas je, da se da priložnost še kakšnemu mlajšemu košarkarju. Čim prej mora igralec videti, kako je na teh velikih tekmovanjih, da se hitro navadi na to. Potem ko pride čas, da on prevzem vodilno vlogo, bo pripravljen in se ne bo treba prilagajati situaciji.
Kako bi vi ocenili delovanje KZS-ja, ko ste še bili v izbrani vrsti?
S prihodom Aleša Pipana na selektorsko mesto in Mateja Avanza na KZS se je vse popolnoma spremenilo. Iz enega polprofesionalnega, skorajda amaterskega dela, ki je bilo prisotno na začetku, se je spremenilo v čisto profesionalno. Potem smo igralci bili lahko osredotočeni le na treninge in na svoje igre. Pred tem so bila taka potovanja in turnirji, da so šli dnevi brez smisla mimo. Zdaj pa je vse natančno izračunano, vsak dan je posebej načrtovan. Treba je vse le pohvaliti in jim dati vso podporo, da bodo še dolgo na čelu zveze. Z njimi mislim, da je uspeh zagotovljen.
Se vam zdijo pravilno zastavljene smernice dela?
Definitivno so. Veliko ljudi je skeptičnih in napada zvezo. Med temi tudi taki, ki so bili na teh položajih, pa niso naredili nič dobrega. Vedno se najde kakšen "pameten", ki je bil na položaju in pozna situacijo, pa ni uspel napraviti ničesar, potem pa kritizira dobro delo. Treba je vedeti, da reprezentanca ni privatna ustanova ali pa družinsko podjetje, temveč je vseslovenski projekt. Igralci in trenerski štab zastopajo vso Slovenijo. Mislim, da biti drugič zapored na svetovnem prvenstvu, ni majhna stvar.
V klubski karieri ste osvojili vse. Ste eden redkih, ki ima evropski naslov in NBA-prstan. Morda ostaja grenak priokus, ker v svoji vitrini nimate reprezentančne medalje?
Vsekakor. V teh dolgih letih, ko sem igral za reprezentanco, smo dosegli lepe rezultate, a žal medalje nam ni uspelo osvojiti. Vedno mi je bilo čast in zadovoljstvo igrati za Slovenijo. Predvsem teh zadnjih pet let, ko je bil selektor Pipan, je bilo res fenomenalnih. Nikoli mi ni bilo to v breme in težko zaigrati. Tudi priprave so bile tako organizirane, da ni bilo tistega ubijalskega ritma, pač pa le dobra priprava. Žal medalje ni bilo, a ostal bo zares lep spomin na igranje za svojo državo in druženja s soigralci.
Katastrofalna je situacija v Olimpiji. Kaj to pomeni za slovensko košarko?
Ena stvar je gotova, da če propade Olimpija, lahko to pomeni tudi propad slovenske košarke. Če Olimpija izpade iz Evrolige, ne vem, kdaj se bo Slovenija s kakšnim klubom lahko uvrstila v evropsko tekmovanje. Treba je najti ljudi, ki so sposobni klub pripeljati iz krize, in jim dati vso podporo. Olimpija je poleg celjskih rokometašev najbolj prepoznaven in uspešen slovenski klub. Da je prišlo do tega, da Olimpija ugaša, in da se lahko zgodi, da gre celo na povsem amatersko raven, je to velika sramota tako za Ljubljano kot tudi za Slovenijo.
Igrali ste ob boku najboljših dveh krilnih centrov zadnjih 15 let. Timu Duncanu in Kevinu Garnettu, ki sta tudi že osvojila naziv MVP in šampionski prstan. Kdo je na vas pustil večji vtis?
Moram reči, da name posebej Duncan. Je pravi vodja ekipe. Garnett je fenomenalen košarkar, z izjemnimi preddispozicijami in znanjem, a mislim, da psihično ni dovolj močan, da bi bil vodja ekipe. Če bi ostal v Minnesoti, po mojem mnenju ne bi osvojil prstana. S tem, ko je odšel v Boston, je naredil pravo potezo in mu je to uspelo, saj je pri Celticsih Paul Pierce, ki je tisti pravi vodja ekipe, ki v odločilnih trenutkih dosega koše.
Pravkar poteka finale NBA. Kakšna je vaša napoved?
Lakerse sem pričakoval v finalu, moram pa reči, da me je Boston prijetno presenetil. Nisem pričakoval, da bo premagal Cleveland in Orlando. Mislim, da je razmerje 50:50. Tako eni kot drugi imajo številne izkušene in izjemno kvalitetne igralce, tako da bo izvrstna finalna serija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje