Bistričan, ki bo letos dopolnil 20 let, je že kot otrok spremljal tekme zmajev v najmočnejšem evropskem tekmovanju, z očetom pa sta, kot je povedal v intervjuju za MMC, večkrat odšla tudi na tekmo v Tivoli, ki je bil tedaj še dom ljubljanskih košarkarjev. Tako gre eden izmed najbolj talentiranih slovenskih košarkarjev ta trenutek po poti svojega velikega idola in sokrajana Sanija Bečirovića, ki je prav tako kot zelo mlad igral pri Olimpiji in tedaj že navdušil v evropskem tekmovanju.

Pepelič je lani pod taktirko Zmaga Sagadina eksplodiral v dresu Heliosa in kar nekoliko presenetljivo postal prva domžalska violina. Izkazal se je predvsem z odlično igro v napadu in meti z razdalje. Dobro je 191 centimetrov visoki mladenič nastopil tudi na minulem evropskem prvenstvu mlajših članov, ko je Slovenija pred domačimi gledalci po ponesrečenem četrtfinalu na koncu zasedla sedmo mesto. Skupaj s Prepeličem sta letos v zmajevo gnezdo prišla še druga dva glavna nosilca te izbrane vrste Slovanov Luka Rupnik in Zlatorogov Alen Omić.

Jasno ste večkrat dejal, da si želite prestopiti k Olimpiji. Kako je zdaj, ko se vam je uresničila želja in ste med zmaji?
Večkrat sem povedal, da je bila to moja največja želja. Že kot majhen sem rad gledal Olimpijo. Z očetom sva šla na tekme v Tivoli in vedno sem si želel, da bi lahko nastopil v dresu Olimpije ter igral Evroligo pred domačimi gledalci. Ko sem zvedel, da se Olimpija zanima zame, sem rekel, da hočem to. Kljub ponudbam drugih večjih klubov, sem se odločil za prihod k Olimpiji. Ponosen sem, da bom lahko zaigral v tem dresu. Že na prijateljskih tekmah sem čutil posebne emocije, ko sem igral v dresu Olimpije. Le predstavljam si lahko, kako bo šele, ko bodo prišle prve prave tekme, še posebej v Evroligi, ko upam, da bodo navijači napolnili dvorano in nam pomagali do dobrih rezultatov.

Olimpija je glede na ostale sezone kar hitro zgradila moštvo, vendar pa se je ekipa dolgo časa dopolnjevala. Kako je z uigravanjem zdaj, ko je za vami približno mesec dni priprav, ekipa pa je zdaj končno (skoraj) popolna?
Od začetka trenira približno le pet igralcev. Nato se je ekipa dopolnjevala. Vsake tri, štiri, morda sedem dni je prišel nov igralec. Pred dobrim tednom dni se je pridružil še Dylan Page, tako da nam zdaj manjka le Sasu Salin, ki pa je že uveden v sistem. Upam le, da se bo čim prej tudi on uigral z ekipo in nam pomagal po najboljših močeh. Verjamem v to ekipo. Želimo si narediti v Ljubljani neko evforijo. Olimpija mora zmagovati tako v Ligi ABA kot tudi v Evroligi. Že 25. septembra želimo osvojiti prvo lovoriko. To bi bila zame prva v članski kategoriji in vse bom naredil, da bomo v superpokalu slavili.

Novomeška Krka je trikrat zapored slavila v državnem prvenstvu. Tudi letos je sestavila na papirju zelo kvalitetno ekipo. Vseeno je verjetno ena glavnih prioritet, da se državni naslov vrne v Ljubljano?
Krka je sestavila izjemno močno zasedbo z nekaj izkušenimi igralci in s številnimi perspektivnimi košarkarji, s katerimi smo igrali skupaj v mlajših selekcijah reprezentance. Smo dobri prijatelji, a na igrišču bomo veliki rivali. Tu se prijateljstva ne pozna. Iz leta v leto je rivalstvo med Krko in Olimpijo večje. Igralci bomo naredili vse, da vrnemo državni naslov v Ljubljano.

Lani ste uspešno debitirali v jadranski ligi, letos pa vas čaka prvi nastop v Evroligi. Kaj to pomeni za mladega igralca in kakšen je ta preskok?
Del jadranske lige sem res da že izkusil, vendar Olimpija vedno cilja na visoka mesta – vsaj nekje med prvih šest, kar še pelje v Evropo – in to je nekaj novega zame. Vsekakor bi rad nastopil tudi na Final 4. Evroliga je najvišji evropski nivo. Ponosen sem, da sem to dosegel. Prav tako so ponosni tudi moji starši. Ni bilo lahko priti do tega. Ne bom se ustavil in še naprej bom trdo treniral ter se poskušal dokazati tudi v tem tekmovanju. Morda mi uspe čez leto ali dve narediti nov korak naprej in pomagati Olimpiji z odškodnino, sebi pa z napredkom.

Poleg vas sta Olimpijo okrepila še druga dva glavna nosilca reprezentance mlajših članov Luka Rupnik in Alen Omić. V moštvu je kar nekaj obetavnih igralcev. Kakšno Olimpijo lahko torej pričakujemo na terenu?
To je bila naloga in vsi so pričakovali, da Olimpija pripelje te mlade igralce. Pripeljala je glavne tri od štirih nosilcev reprezentance U20. Marko Pajić je šel v Krko. Petega so imeli tu, a so ga na žalost izpustili. Gezim Morina je šel iskati srečo v Helios, kar mislim, da je to najboljša poteza v njegovem življenju, saj mu bo dal Zmago Sagadin veliko priložnosti in ga veliko naučil, tako kot je tudi mene. Kar se tiče naše igre, poskusili bomo igrati čim bolj tranzicijsko igro, poskusili dobiti skok, v obrambi igrati čim bolj trdo in poskušali doseči čim več lahkih košev. Imamo tudi nekaj dobrih strelcev. Poleg mene so tu še Page, ki je odličen z razdalje, pa Salin, Rannikko in Rupnik. Imamo kvalitete, tudi pod košem imamo robustnega Baynesa, ki bo eden glavnih centrov v ABA ligi, in mladega Omiča, ki je že lani dokazal, da lahko igra v jadranski ligi in je vsekakor eden najbolj obetavnih centrov v Evropi.

Za vami je že nekaj pripravljalnih tekem. Kaj je bilo moč opaziti na teh prvi preizkusih in kako ste zadovoljni z igro?
Začeli smo s pripravljalnimi tekmami in prav je, da nam je trener izbral tako težke nasprotnike. Pomerili smo se s Cedevito, Triumphom , Himikom in Efesom. Proti Cedeviti smo igrali le mladi, saj je večina ekipe manjkala. Imeli smo odprto tekmo, na koncu izgubili za šest točk in že takrat smo pokazali, da je ta mlada ekipa dobra. Podobno je bilo z ukrajinskim Himikom, ki ima zelo dobro ekipo. Premagal nas je za dve točki. Triumph, ki ima, mislim da štirikrat višji proračun kot Olimpija, smo premagali za 20 točk, kar nam je dvignilo samozavest. Nato smo igrali še z Efesom. Na prvi tekmi smo bili izjemno strelsko razpoloženi, saj smo zadeli več kot 50% metov izza črte. Na drugi smo slabo igrali v obrambi in Turki so dosegli 90 točk. Pokazalo se je, da z evropskimi velikani ne bomo morali tekmovati v napadu oziroma, kdo bo dal več točk. To nima smisla, saj imajo boljše posameznike, ki imajo tudi zaščito pri drugih dejavnikih, na katere nimamo vpliva. Naša priložnost je tako z dobro obrambo, dobljenim skokom… Če nam bo to uspevalo, bomo nevarni za vsakega, predvsem doma.

Po koncu evropskega prvenstva U 20 ste bili poškodovani. Kako je zdaj s tem?
Sašo mi je rekel, da naj se odpočijem in se do konca pozdravim. Komaj sem čakal na nov stik z žogo po desetih dnevih. Čutim tu in tam še nekaj bolečin. Noga je kar v redu. Delam tudi vaje pred treningom, da se naredi stabilizacija, da je manjša nevarnost nove poškodbe. To bom moral verjetno delati skozi vso kariero, saj je gleženj že močno načet. V primeru še enega hudega zvina bo potrebna operacija. Zdravniki so za enkrat dejali, da še ne bo treba tega narediti, saj se je dobro zacelilo. Veliko napako sem naredil, ko sem na koncu še igral za reprezentanco, saj so bile vezi strgane. Bilo je neumno, ko to narediš, napak ne ponavljaš. Upam le, da bomo vsi v moštvu zdravi.

Glede na to, da prihajate v nov klub in boste zaigrali na res visokem nivoju ter se vam je ob enem s prihodom k Olimpiji tudi izpolnila velika želja, s kakšnimi osebnimi obeti se podajate v novo sezono? Verjetno je ena od želja tudi, da ste v izbrani vrsti za EP prihodnje leto?
V življenju sem se naučil, da je individualne prioritete potrebno podrediti ekipnim interesom. Če bo potrebno, da odigram obrambo na Navarru, bom igral proti Navarru trdo v obrambi 40 minut, če bo potrebno, da dam koš, bom dal koš. Vedno bom naredil to, kar bo od mene zahteval trener. To je naloga vsakega profesionalnega košarkarja. Želja je, da nastopim na naslednjem evropskem prvenstvu. Če se to ne bo zgodilo, tudi prav, bodo še druge priložnosti. Vem, da bom trdo treniral in dajal vse od sebe. Če bo le kolikor toliko pravična izbira, mislim da bom zaigral na prvenstvu.