Oglas
Pogoji, ki nam jih ponuja nova kolektivna pogodba, so naravnost smešni. Dejstvo je, da je Liga NBA svetovno znana tržna znamka, ki prinaša ogromno denarja. Tega poskuša iztržiti čim več, a hkrati noče igralcem odrezati niti najmanjšega kosa pogače.
Če bi v vodstvu lige lahko znižali raven plač na tisto iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, bi to z veseljem tudi storili!
Kolektivne pogodbe med lastniki klubov in sindakati igralcev NBA-ja, NFL-a ter MLB-ja se iztečejo prihodnje leto, medtem pa ima sindikat igralcev NHL-a (NHLPA) možnost, da zdajšnjo, ki bo potekla septembra 2011 in je bila podpisana 13. julija 2005, podaljša še za eno leto.
"Zamrznitev" posledica globalne krize?
Veliko ameriških športnih lig je v zadnjem letu doživelo hudo finančno izgubo, ki je posledica varčevanja navijačev in sponzorjev - vse pa seveda izhaja iz finančne krize, v kateri se je znašel ves (športni) svet. "To so zelo težki časi," je dejal Billy Hunter, izvršni direktor sindikata igralcev NBA-ja (NBAPA), in dodal: "Prav lahko se zgodi, da bomo priča novi 'zamrznitvi'." Nazadnje se je v Ligi NBA pojavila v sezoni 1998/99, po Hunterjevih besedah pa so zaradi te poteze poklicni košarkarji izgubili okoli 500 milijonov dolarjev, lastniki klubov celo debelo milijardo.
Kolektivna pogodba je pogodba, ki jo skleneta sindikat in delodajalec, s katero podrobneje uredita pravice in obveznosti delovne sile (torej profesionalnih športnikov) in delodajalcev (klubov), ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Zamrznitev (prekinitev dela) je stanje, v katerem delodajalec (klub) delovni sili (poklicnim športnikom) preprečuje delo. V športnem svetu to pomeni prekinitev vseh dejavnosti v ligi.
Stern: NBA bo ob 400 milijonov dolarjev
Dolgoletni komisar Lige NBA David Stern je dejal, da bo najelitnejša košarkarska liga na svetu letos izgubila kar 400 milijonov dolarjev, ki jih je pobrala finančna kriza. Prav tako za rdeče številke krivi tudi plačno politiko, s katero profesionalni športniki ne glede na težek finančni položaj še vedno služijo vrtoglave vsote denarja - ne samo v Ligi NBA, temveč tudi v preostalih ligah. Te so enotne: potrebno je znižati zneske, ki jih klubi in liga prek bogatih pogodb zmečejo za igralce in v ligaške blagajne privarčevati denar, ki je potreben za nadaljnji razvoj. Toda igralci se o slabših, manjvrednih pogodbah vsekakor niso pripravljeni pogajati.
Hunter je ob tem dejal: "Pogoji, ki nam jih ponuja nova kolektivna pogodba, so naravnost smešni. Dejstvo je, da je Liga NBA svetovno znana tržna znamka, ki prinaša ogromno denarja. Tega poskuša iztržiti čim več, a hkrati noče igralcem odrezati niti najmanjšega kosa pogače. Če bi v vodstvu lige lahko znižali raven plač na tisto iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, bi to z veseljem tudi storili!"
Povprečne plače strmo narasle
Plače poklicnih športnikov so od leta 1960 pa do danes skokovito narasle. Vzroki za to so predvsem prosti trg (prosti igralci), razširitve lig, bogate pogodbe s pokrovitelji, TV-pravice in dobički od prodaj klubskih rekvizitov. Letne plače v Ligi MLB (bejzbol) znašajo v povprečju okoli 2,9 milijona dolarjev, v Ligi NHL (hokej) 1,9 milijona, v Ligi NFL (ameriški nogomet) 1,8 milijona, v Ligi NBA (košarka) pa kar 5 milijonov dolarjev. Seveda se posamezne plače lahko zelo razlikujejo. Nekateri športniki zaslužijo bistveno manj od povprečja, spet drugi zaslužijo tudi po 20 milijonov dolarjev na sezono ali več. Poleg plač so strmo narasle tudi vrednosti klubov, medtem ko so nekateri lastniki le-teh v zadnjih letih svoje bogastvo na račun športa celo podvojili.
Zamrznitev Lige NHL - vzor za ostale
Profesionalno hokejsko ligo so za polno sezono zamrznili leta 2004, ko je potekla takratna kolektivna pogodba. Vodstva klubov in sindikat igralcev se niso mogli dogovoriti o znesku oziroma t. i. "salary capu", ki omejuje višino plač igralcev v določenem moštvu. Komisar lige Gary Bettman je napovedoval, da se bo odpoved igranja zavlekla celo v leto 2006, a so se na koncu vsi skupaj vendarle uspeli dogovoriti in so podpisali novo pogodbo. Zamrznitev Lige NHL naj bi postala vzor za ostale, ki hočejo storiti isto. "Naš finančni model je zelo luknjičast," je dejal glavni svetovalec Lige NBA Richard Buchanan. Dodal je: "Liga nima težav s pridobivanjem denarja, temveč s zapravljanjem le-tega. Stroški so enostavno previsoki."
V NFL-u "zamrznitev" po marcu 2011?
Izvršni direktor sindikata NFL-igralcev (NFLPA) DeMaurice Smith že pripravlja svoje člane na "zamrznitev", saj se bo zdajšnja zloglasna pogodba iztekla marca 2011, nove pa sindikat ni pripravljen sprejeti. "Ko vodstva klubov z novo pogodbo želijo, da jim igralci prek znižanih plač v klubske blagajne povrnejo skoraj milijardo dolarjev, temu lahko samo nasprotujemo," je dejal Smith. Na drugi strani glavni svetovalec Lige NFL Dennis Curran, tako kot njegov kolega iz Lige NBA, trdi, da je finančni model nepopoln in vodi v prepad.
V bejzbolu najbogatejše pogodbe
Zagotovo največje zaslužkarje najdemo v profesionalni bejzbolski Ligi MLB. Od prvih šestih kar štirje igrajo za ekipo New York Yankees, v kateri samo z igranjem v povprečju zaslužijo slabih 23 milijonov dolarjev na sezono. Od profesionalnih športnikov, ki nastopajo v ameriških ligaških sistemih, največ zasluži Kobe Bryant, ki od Los Angeles Lakersov sicer prejema 23 milijonov dolarjev na sezono, a skoraj še enkrat toliko zasluži z bogatimi pogodbami, ki jih je sklenil s podjetji Nike, Activision, Upper Deck in VitaminWater. LeBron James zasluži milijon manj.
V svetu bejzbola smo bili v preteklosti že večkrat priča zamrznitvam. Še najbolj znana se je zgodila leta 1994, zaradi katere so celo odpovedali končnico. Stara pogodba se izteče decembra 2011, izvršni direktor sindikata igralcev MLB-lige (MLBPA) Michael Weiner pa je prepričan, da pogajanja o novi pogodbi ne bodo gladko stekla. "Naš cilj ni priti hitro do sporazuma," je povedal. Sklenil je: "Naš cilj je, da sporazum in pogodba služita našim članom."
Bodo navijači zopet ostali na cedilu?
Nemalokrat slišimo primerjavo ameriških z evropskimi športnimi ligami - tudi v finančnem smislu. Takšne primerjave so povsem nesmiselne, saj gre za dva popolnoma različna finančna modela. A vendar lahko pri obeh potegnemo vzporednico: na obeh straneh Atlantika vlada neracionalna plačna politika, ta pa je v prvi vrsti posledica želje po uspehu in slavi. Klubi s športniki sklepajo nesramno bogate pogodbe, jim prek posebnih klavzul obljubljajo še dodaten zaslužek, pri vsem tem pa pozabljajo na nepredvidljive splete okoliščin (denimo recesija), ki jih lahko pahnejo v nevarne vode oziroma celo v bankrot. Na žalost pa potem najkrajšo potegnejo ravno tisti, ki si želijo le "kruha in iger" in so pri vsem tem še najmanj krivi - navijači.
Pogoji, ki nam jih ponuja nova kolektivna pogodba, so naravnost smešni. Dejstvo je, da je Liga NBA svetovno znana tržna znamka, ki prinaša ogromno denarja. Tega poskuša iztržiti čim več, a hkrati noče igralcem odrezati niti najmanjšega kosa pogače.
Če bi v vodstvu lige lahko znižali raven plač na tisto iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, bi to z veseljem tudi storili!
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje