"Poskušal sem na vsakem vzponu, da bi dirko čim bolj otežil. Na zadnjem vzponu prek Kwaremonta sem dal vse, kar sem imel. Nisem bil prepričan o uspehu, vse dokler se nisem na vrhu ozrl nazaj in nisem videl drugih. Wout in Mads sta že nekajkrat odpadla, a Mathieu je bil predtem izjemno močan. Tako da nisem bil prepričan o uspehu, tudi ne po Paterbergu in na dolgi ravnini pred ciljem," je na novinarski konferenci zmagovalca, ki se je odvila šele dve uri in pol po koncu dirke, pojasnjeval Tadej Pogačar, potem ko je drugič dobil Dirko po Flandriji in s tem prišel do osmega slavja na kolesarskih spomenikih.

Na stopničkah trije svetovni prvaki

Vmes so Pogačar, Mads Pedersen in Mathieu van der Poel skupaj pospremili razplet ženske Dirke po Flandriji, nato pa skupaj opravili s slovesno podelitvijo. Istra trojica na odru Oudenaarda kot pred dvema letoma, le s to razliko, da gre zdaj to za trojico svetovnih prvakov.

"Ta zmaga se razlikuje od prve pred dvema letoma, saj sem se boril proti najboljšim v tem trenutku. Smo neverjetna generacija šampionov, zaradi tega je naš šport še bolj nor in ponosen sem, da sem del tega," je bil Pogačar ponosen na zmago v četveroboju, ne samo dvoboju.

Epska 109. izvedba Dirke po Flandriji je v ospredju prinesla ista štiri imena kot pred dvema letoma in na SP-ju 2024 v Glasgowu. Pedersen in Wout van Aert imata očitno smolo, da živita v obdobju dveh velemojstrov enodnevnih klasik. Dancu v uteho ostaja naslov svetovnega prvaka iz Yorkshira 2019, Belgijcu pa edini spomenik Milano–Sanremo, ko Nizozemec in Slovenec še nista slavila prve velike zmage.

Sorodna novica Pogačar z izjemnim pospeškom na slovitem vzponu strl glavne tekmece

Pri sebi tuhtal, ali ima dovolj energije

"Wout je ob vsakem napadu izgubljal stik na vzponih. Zdelo se mi je, da je Mads izgubljal moralo in odločnost. Vedel sem, da bom naletel na Mathieuja, ki je bil še vedno zelo močan, in ko sem ga videl tako mirnega, sem se spraševal, ali bom lahko prihranil dovolj energije za finale," je Pogačar med 60-km velikim finalom analiziral glavne tri tekmece, pri čemer ni vedel, da Nizozemec ni bil stoodstoten. Po dirki so šefi ekipe Alpecin Deceuninck potrdili, da je van der Poel po zmagi na klasiki E3 zbolel in je bil tri dni na antibiotikih.

"Kot sem dejal že pred dirko: nisem iskal maščevanja. To so drugačne dirke," je Pogačar po uspehu na najlepši flamski klasiki zavrnil idejo, da sta ga gnala neuspeh in samo tretje mesto na uvodnem spomeniku sezone dirki Milano–Sanremo. Ob komentiranju novinarjev, da deluje precej bolj zbit in utrujen kot ob poprejšnjih uspehih ali na enodnevnih ali etapnih dirkah, je odvrnil: "Ampak jaz sem vedno utrujen, še posebej po šestih urah dirkanja!“

Kaj sta se Slovenec in Nizozemec pogovarjala med serijo napadov na vsakem klančku, se Pogačar ni mogel ali želel spomniti. Ne nazadnje se mu je mudilo na letalo za Nico in naprej domov v Monako, kjer bo preživel teden pred naslednjim velikim izzivom.

Sorodna novica Kocke starega Kwaremonta kot Pogačarjevo igrišče za večnost

Brez počitka na lovorikah, odštevamo do nove nedelje

Kolesarska narava, zlasti pa sezona spomladanskih klasik, je takšna, da že čez nekaj dni sledi nova dirka. Če je štirinajsta nedelja v letu rezervirana za De Ronde, pa je naslednja, petnajsta nedelja v letu rezervirana za L'Enfer du Nord ("severni pekel") oziroma 122. izvedbo najprestižnejše enodnevne dirke v letu Pariz–Roubaix.

"Ker temu pravijo severni pekel, si predstavljam, da to ni zaman," je odvrnil svetovni prvak in se nasmehnil. "To je čisto druga dirka. A sem pripravljen na izziv, ki mi je tudi zelo všeč. Sam sem si naložil izziv dirke Pariz–Roubaix in glede na formo, v kateri sem trenutno, bi bilo škoda, da je letos ne bi izkoristil," je 26-letnik s Klanca pri Komendi dal vedeti, da ga na razvpite granitne kocke, ki bolj spominjajo na skale, žene predvsem lastna tekmovalnost.

Na francoskem severu ni klančkov

Ob tem se zaveda, da v nasprotju s Flandrijo na drugi strani meje v Franciji ni nobenega pravega klančka, kaj šele 2,2-kilometrskega vzpona, kot je Oude Kwaremont, kjer je v vseh treh poskusih delal razliko in kazal najmočnejše noge na De Ronde. Tudi razvpiti jarek oziroma gozd v Arenbergu v 2,3 km prinese zgolj 20 metrov vzpona. Še najtežji vzpon velikonočne dirke ima odsek Mons-en-Pavele, katerega zadnji kilometer prinaša povprečno 1,5-odstotni naklon.

Sorodna novica Če ne doživiš dirke v Belgiji, nisi doživel prav veliko

13 dvojčkov Flandrija-Roubaix v izvedbi 11 kolesarjev

A kolesarska zgodovina uči, da so uspehi zmagovalcev tritedenske Dirke po Franciji na Dirki po Flandriji večja izjema kot podvigi istih šampionov na dirki Pariz–Roubaix. Na prvi so slavili le trije lastniki rumene majice, na drugi pa kar 14. Po drugi strani velja preprosto pravilo, da najboljši kolesarji iz Flandrije po pravilu krojijo razplet tudi drugega s kockami zaznamovanega spomenika.

V 104 možnih letih, ko sta bila sočasno izvedena tako Dirka po Flandriji kot Pariz–Roubaix, običajno z enotedensko razliko, smo videli kar 13 dvojčkov v izvedbi 11 kolesarjev. Kar po dvakrat sta aprila obe prestižni dirki dobila Tom Boonen (2005 in 2012) in Fabian Cancellara (2010 in 2013), prav lani pa je na obeh straneh francosko-belgijske meje slavil van der Poel.

Leteči Nizozemec ostaja favorit za slavje na velodromu v Roubaixu, kjer bo lovil tretjo zaporedno zmago. A Pogačar je že drugi favorit stavnic, hkrati pa v kolesarski karavani vlada vse trdnejše prepričanje, da bo zaradi prisotnosti svetovnega prvaka dirka precej drugačna.