Marco Reus in Mario Götze sta najsijajnejša proizvoda Borussiine nogometne šole. Foto: EPA
Marco Reus in Mario Götze sta najsijajnejša proizvoda Borussiine nogometne šole. Foto: EPA
Mario Gomez in Thomas Müller
Thomas Müller pri Bayernu igra od svojega 10. leta. Foto: EPA
Barcelona
Barcelona je postavila standarde nogometne akademije, po katerih se poskuša zgledovati vse več klubov. Foto: Reuters
Real Sociedad
Baskovska kluba Athletic Bilbao in Real Sociedad že tradicionalno prisegata na baskovske igralce v svojih sredinah. Po podatkih s konca marca je v letošnji sezoni za Bilbao nastopilo 20 nogometašev, ki so vzgojeni v lastni nogometni šoli. Pri Sociedadu, ki je trenutno na visokem četrtem mestu v španskem prvenstvu, je bilo takšnih 16, pri Barceloni 15, pri Real Madridu pa sedem. Izmed 20 moštev v prvi španski ligi samo Granada v zadnjih dveh sezonah ni uporabila nobenega doma vzgojenega nogometaša. Foto: EPA

Nekako v senci španskih uspehov so bili dosežki nemške reprezentance in klubov v zadnjem desetletju, čeprav se je "elf" na vseh velikih tekmovanjih od leta 2006 dalje uvrstil vsaj v polfinale, Bayern pa se je dvakrat v zadnjih treh sezonah prebil v finale Lige prvakov. Španci so bili pač še uspešnejši. Reprezentanca je dvakrat postala evropski prvak in si vmes nadela še svetovno krono, Barcelona je bila najboljša ekipa stare celine leta 2009 in 2011, njeni dvoboji z Realom pa vedno znova vznemirjajo ves planet.

Z visokima zmagama nad Barcelono in Realom sta nemška velikana pokazala, da je (bil) nemški "el clasico" morda po krivici nekoliko prezrt, vsaj če ga primerjamo z obračuni Kataloncev in Madridčanov. Kot kaže, pa bodo ljubitelji nogometa dobili priložnost, da v letošnji sezoni vidijo enega več - 25. maja v finalu Lige prvakov na slovitem Wembleyju.
Odlično delo v nogometnih šolah
Nemški nogomet je v zadnjih 15 letih posvetil ogromno pozornost delu z mladimi in to je brez dvoma eden glavnih razlogov za uspeh. Velika sprememba se je zgodila po slabih nastopih nemške reprezentance na SP-ju leta 1998 in Euru 2000.
"Prvi razvojni program se je začel leta 1998, leta 2002 pa so se pojavile prve mladinske akademije. Na Euru 2004, kjer smo že zgodaj izpadli, se sadovi tega dela še niso poznali, od tedaj pa samo še napredujemo. Iz mladinskih šol prihaja veliko nogometašev in nemški nogomet je v tem oziru naredil velikanski korak naprej. V akademijah se dela izjemno dobro. Prvič se je naša usmeritev izkazala za pravilno na SP-ju 2006, v zadnjih letih pa se to kaže tudi v klubih," je prejšnji mesec za agencijo Reuters povedal športni direktor nemške nogometne zveze Robin Dutt.
Na lanskem evropskem prvenstvu je za Nemčijo nastopilo devet igralcev, mlajših od 23 let, na Euru 2000 je bil tak samo eden - Sebastian Deisler. Na SP-ju v Južni Afriki je bila njihova ekipa najmlajša v zadnjih 76 letih.

Več kot polovica doma vzgojenih nogometašev
Pred nekaj več kot desetletjem, leta 2002, so Nemci postavili pravila, da morajo imeti vsi klubi v prvi in drugi ligi mladinske akademije, da lahko sploh dobijo licenco za igranje, česar v drugih državah ne poznajo. V sezoni 2011/12 so klubi v prvi in drugi ligi v mladinske kategorije vložili več kot 100 milijonov evrov, od leta 2001 pa že več kot 713 milijonov evrov.
Statistika za sezono 2010/11 je pokazala, da je bilo 275 izmed 525 nogometašev v Bundesligi, torej več kot polovica, vzgojenih v akademijah domačih klubov. Še pred šestimi leti je bilo takšnih manj kot 100. V Španiji je v prvi ligi v domačih nogometnih šolah vzgojenih približno 25 odstotkov igralcev (tudi tam število raste), v Italiji pa manj kot osem odstotkov.

Primer Klose se ne more ponoviti
"Delu z mladimi in vzgoji talentov je bila posvečena posebna pozornost. Nemški nogomet je postal bolj svež, mlad, bolj dinamičen in tudi tehnično boljši," pravi direktor reprezentance Oliver Bierhoff. Klubi so lahko sčasoma začeli črpati iz bogate zakladnice talentov. Nemška nogometna zveza je med drugim ustanovila mobilne trenerske oddelke, ki potujejo po državi, obiskujejo šole in klube ter jim svetujejo pri uporabi trenerskih metod. Cilj razvejane mreže je, da noben izjemen igralec ne ostane "neodkrit", kot se je to zgodilo v primeru Miroslava Kloseja, ki je za reprezentanco prvič zaigral šele leta 2001, star 22 let, torej brez izkušenj z igranjem v mladinskih reprezentančnih selekcijah.

Najsijajnejši proizvodi nogometnih šol so danes Philipp Lahm, Bastian Schweinsteiger, Thomas Müller, Toni Kroos in Holger Badstuber pri Bayernu ter Mario Götze in Marco Reus pri Borussii.

"Neponovljiv" dosežek Barce
Vprašanje je sicer, ali bo kdaj Bayernu in Borussii uspelo ponoviti izjemen dosežek Barcelone, ki je imela na novembrski tekmi v gosteh pri Levanteju istočasno na igrišču kar vseh enajst v svoji šoli vzgojenih nogometašev. To se je zgodilo, ko je Martin Montoya v 13. minuti zamenjal poškodovanega Daniela Alvesa.
Nekdanji nogometaš in trener Barcelone Johan Cruyff velja za tistega, ki je v poznih 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja postavil temelje za uspeh akademije s poudarjanjem značilnosti, ki jo pri Barcelonini igri poznamo danes - hitre podaje in izrazita posest žoge. Barcelonin sistem nogometne šole zaradi rezultatov v zadnjih letih poskuša posnemati vse več klubov, v akademijah po vsem svetu pa je pomemben še en vidik - vsi si želijo ustvariti ne samo dobrega nogometaša, ampak tudi dobrega človeka.

Mimogrede: ne gre se bati, da bi Barcelona kar tako izpustila iz rok primat najboljše nogometne šole na svetu. Neki marčevski konec tedna je zmagalo 16 izmed njenih 17 mladinskih selekcij, skupaj pa so dosegle 136 zadetkov. Ekipa deklet je svoje tekmice premagala kar z 21:0 ...