Prejšnjo nedeljo je Stevena Defourja, nekdanjega kapetana Standarda v nekoč njegovem Liegeu pričakal gnusen transparent, ki se je razprostiral čez celotno tribuno za golom. Vzrok? Ob vrnitvi v domovino se je stalni reprezentant Belgije odločil, da podpiše za Anderlecht, največjega tekmeca Standarda.

Gnusna filmska-IS ikonografija
Zaradi Defourjevega "izdajstva" je najbolj fanatična navijaška skupina Ultras Inferno 96 naročila izdelavo gigantskega transparenta, ki se je izdeloval 6 tednov in stal več tisoč evrov. Na njem je bil upodobljen filmski zlikovec iz Petka 13 Jason Voorhees z značilno starinsko hokejsko vratarsko masko na obrazu, okrvavljeno mačeto v eni roki in v drugi z odsekano glavo Defourja. Ob gnusni podobi pa zapis: rdeč (klubske barve Standarda) ali mrtev.

V času obglavljanja talcev, ki ga je izvedla Islamska država, za katero se bori tudi okoli 200 belgijskih državljanov, in s tem povezanimi terorističnimi incidenti na domačih tleh, je transparent v trenutku dvignil državo na noge. Nogometna zveza ni prekinila tekem, na kateri je Defour res videl rdeče zaradi izključitve in poraza z 0:2.

Do 5 let brez navijačev na tribunah
Ogorčenje javnosti je hitro prineslo obtožnico: notranje ministrstvo je začelo postopek, zaradi katerega bi lahko tudi do pet let zaprli tribune Standardovega stadiona, vsem sodelujočim navijačem, ki so držali transparent, pa grozi do 5 tisoč evrov kazni.

Nekdanji belgijski premier in vneti navijač Standarda Yves Leterme je povzel razočaranje večine Belgijcev: "Derbi Standard - Anderlecht je bil uničen zaradi manjšine navijačev. Sam ostajam navijač, a sem osramočen zaradi transparenta." In celotna Belgija se je nato ukvarjala s sovražnim izpadom, ne s samim derbijem.

Sežig lutke z dresom Vršiča
Zgražanja vredno? Vsekakor, a tudi v Sloveniji se je pred slabim letom zažigalo lutko z dresom "izdajalca", ki je z vmesnim postankom v tujini zamenjal zeleni Olimpijin dres za vijoličasti Maribor. Tarča izpada Green Dragonsov je bil Dare Vršič, a incidentni derbi 2. marca lani je do konca prinesel še rasistično zmerjanje zeleno-belih tribun temnopoltega napadalca Maribora Jean-Philippa Mendyja.

Serija spomladanskih derbijev je nato samo še kopičila incidente, ki so popolnoma zasenčili nogomet. Ob praznih tribunah Stožic zaradi kazni po zgoraj omenjenih incidentih je 15. marca počilo med igralci - znova je bil tarča Jean-Philipp Mendy, ki je imel dovolj žaljivk z "opico", pri čemer je prednjačil Miroljub Kostić. Po tekmi je ob obojestranskem zmerjanju skoraj izbruhnil pretep v garaži.

Nič več nedolžnega vzklikanja "Ubi, ubi xyz"
26. marca je prišel še povratni pokalni derbi v Mariboru, kjer se je v 77. minuti zgodilo nekaj prelomnega. Ob žal ponarodelem skandiranju Ljudskega vrta "Ubi, ubi žabara" je imel glavni sodnik Dragoslav Perić dovolj in je prekinil tekmo zaradi sovražnega govora. Ničelna toleranca, ki jo zagovarja Nogometna zveza Slovenije v skladu s Fifinimi in Uefinimi smernicami, se je udejanjila v praksi.

"Poslej na tekmah ne bo mogoče več tako nedolžno vzklikati 'Ubi, ubi žabara!', kar je zanje močno krivično in sodniška neumnost prve vrste. Pa je res? Koga bi smeli (vsaj) verbalno ubijati in pod kakšnimi pogoji, če sploh?" se je ob pronicljivi analizi dogodka in njegovega medijskega opravičevanja spraševal mariborski filozof Boris Vezjak v svojem blogu "In media res".

Primer Mendy - Kostić se je pred zaključnim majskim derbijem končal s stiskom roke in "Ne rasizmu", uradno pa je NZS ustavil postopek zaradi pomanjkanja konkretnih dokazov. Koza cela, volk sit? Ne, saj je bilo opic v vseh jezikih preveč v takrat praznih Stožicah. Dejanja so glasnejša od besed, je takrat ugotavljal Slavko Jerič.

Prej se presliši skandiranje kot simbole
Nogomet je dobra preslikava življenja, kjer vrhovna evropska oblast zna kdaj tudi kaznovati klube. Tako je Maribor ob uspešnem poletnem preboju v elitno Ligo prvakov doletela tudi kazen zaradi rasizma - sporen je bil keltski križ, uporabljen v grbu Viol na kvalifikacijski tekmi z Zrinjskim iz Mostarja.

Vendar goste iz Hercegovine keltski križ, ki ga Uefa razen pri keltskih potomcih dojema kot rasistični simbol, ni v resnici zmotil, bolj je Mostarce bolelo skandiranje "Ubi, ubi ustaša". Nekaj kilometrov stran, na drugi strani mesta v Teznem, je v protitankovskem jarku množično grobišče ustašev in domobranov, tudi številnih Hrvatov iz Hercegovine, katerih nogometni klub je bil ravno Zrinjski Mostar.

Vzorčni primer kaznovanja - Šimunić
A sovražnemu skandiranju vseeno odzvanja, kar je dokazal tudi primer Josip Šimunić. Po uvrstitvi Hrvaške na svetovno prvenstvo je v evforiji prevzel mikrofon in vodil "navijanje". Na Maksimiru sredi Zagreba je vzklikal "Za dom", tribune pa so mu odgovarjale "Spremni". Gre za ustaški pozdrav iz druge svetovne vojne. Fifa ni nasedla izgovorom in ga suspendirala za 10 tekem reprezentance ter ga dejansko izključila iz svetovnega prvenstva, tako da je Šimunić res ostal doma.

Defourjev skrajni primer je v Evropi okrepil razpravo o mejah in sprejemljivosti navijaške "folklore", a bolj kot zgražanje nad rdečimi Valonci je na mestu pometanje lastnega praga. Slovenski nogomet bo za to imel priložnost že na prihajajočih spomladanskih derbijih Olimpije in Maribora.