S tem se je zgodba okoli ameriškega lastništva, ki je klub zaradi 285 milijonov funtov dolga skoraj pahnilo v prisilno upravo, vendarle končala. Navijači tega slavnega angleškega nogometnega kluba so zaradi izjemno slabih izkušenj v zadnjih treh letih glede novih lastnikov sicer skeptični, a so prepričani, da slabše od tandema Gillett-Hicks ne morejo biti. Zakaj? Poglejmo si kronološki pregled ključnih dogodkov, ki so pod vodstvom prejšnjih lastnikov Liverpoola ugled močno omajali.

6. februar 2007 - začetek triletnega boja
Obdobje ameriškega lastništva se je v Liverpoolu začelo 6. februarja 2007, ko sta po propadlih dogovorih z dubajsko investicijsko družbo, ki je v lasti enega najbogatejših zemljanov šejka Mohammeda bin Rashida Al Maktouma, klub za 435 milijonov funtov kupila poslovneža George Gillett in Tom Hicks. Polovica tega zneska je bila namenjena izgradnji novega stadiona v neposredni bližini Anfielda, ki naj bi se začel graditi v roku dveh mesecev, dolg pa je takrat znašal 44,8 milijona funtov. Maja istega leta so rdeči izgubili v finalu Lige prvakov proti Milanu (2:1), tisto poletje pa je takratni menedžer Rafael Benitez prvič in zadnjič dobil denar za prestope. V klub je pripeljal Fernanda Torresa, Ryana Babla in Yossija Benayouna, mnogi navijači pa so po Hicksovi izjavi: "Tudi če bi Rafa hotel v klub pripeljati Snoogyja Doogyja, bi ga podprla" lastnikoma še bolj zaupali, a so kmalu spoznali njune prave namere.

Benitezov spor z vodstvom odprl oči
Novembra 2007 sta imela ameriška lastnika v mestu Beatlov še vedno veliko privržencev, čeprav sta mnoge zmotili dejstvi, da se stadion še vedno ni začel graditi in da sta klub vsakič znova označila za "franšizo". Toda novinarska konferenca pred tekmo z Newcastlom 23. novembra je marsikomu odprla oči. Tik pred njo se je zdajšnji trener Interja sporekel z lastnikoma glede januarskega prestopnega roka, potem ko mu je Hicks dejal, naj "se raje osredotoči na delo z igralci, ki jih ima že na voljo". Na konferenci je novinarjem odgovorill s tem istim stavkom na vsako vprašanje, kar je vzbudilo mnogo zanimanja za njegovo čudaško vedenje. Kmalu je sedma sila izbrskala zgodbo o sporu, ki je razburila slehernega navijača rdečih, saj sta Američana obljubila, da bodo minimalna sredstva za prestope vselej na voljo.

Afera "Klinsmanngate" sodu izbila dno
14. januarja prihodnje leto je Hicks v enem izmed intervjujev prek Atlantika priznal, da se je skupaj z Gillettom in izvršnim direktorjem Rickom Parryjem skrivaj sestal z Jürgenom Klinsmannom in mu ponudil Benitezov stolček. To je navijače razburilo do te mere, da so pred začetkom tekme Lige prvakov proti Portu pred Anfieldom uprizorili protest in Špancu, ki je Liverpoolu pomagal do veličastne zmage v finalu Lige prvakov leta 2005 v Carigradu, izkazali brezpogojno podporo. S tem so jasno dali vedeti, da v klubu ni prostora za hinavščino. Hicks je pozneje sestanek z nekdanjim nemškim selektorjem utemeljil kot varnostni ventil v primeru Benitezovega odhoda k madridskemu Realu. Navijačev torej ni zmotila le zahrbtnost lastnikov, temveč tudi dejstvi, da Klinsmann še nikoli ni vodil nogometnega kluba in je bil zaradi tega sila neizkušen menedžer za sloviti klub z Merseysida ter da se bo po Hicksovih besedah vsak morebitni dobiček, ustvarjen pri Liverpoolu, uporabil za bejzbolsko ekipo Texas Rangers.

Ko slabše ne more iti ... spor v vodstvu!
Le nekaj mesecev pozneje, natančneje aprila, se je sprlo še vodstvo. Gillett in Hicks med seboj nista več komunicirala, zelo pa se je ohladil tudi njun odnos z izvršnim direktorjem Parryjem, ki se je znašel na nikogaršnji zemlji. Parry ga je polomil še v poletnem prestopnem roku, potem ko je Benitezu obljubil, da bo v Liverpool pripeljal Davida Villo, a so zaradi zamujenega roka odgovora pogajanja padla v vodo. Med navijači se je pred tem hitro razširila novica, da v klub prihaja veliko ime evropskega nogometa, zato je Parry, zavedajoč se, da možnosti za Villov podpis ni več, v klub pripeljal Robbieja Keana oziroma nogometaša, ki ga Benitez sploh ni želel in ga ni imel v svojih načrtih.

S tem se je na seznam Parryjevih zamujenih priložnosti, na katerem je tudi 16-letni Cristiano Ronaldo, dodalo še eno ime več.

Zaradi dolgov ob denar za prestopni rok
Keane, ki se nikakor ni znašel pri Liverpoolu, se je že v januarskem prestopnem roku vrnil v Tottenham, odškodnino, ki so jo zanj odšteli na White Hart Lanu, pa sta Gillett in Hicks "zaplenila" in jo uporabila za odplačevanje dolgov, ki sta jih po prevzemu prenesla na klub. Benitez je v prestopnem roku znova ostal brez denarja, sive lase pa mu je povzročalo predvsem klubsko mirovanje na področju obnavljanja pogodb, zlasti pogodbe z Danielom Aggerjem, enim izmed najperspektivnejših branilcev na Otoku. Marca 2009 so se pred domačo tekmo z Real Madridom (4:0) začele širiti govorice, da je Benitez klub dokončno zapustil, a so se izkazale za neresnične. Liverpool je zdraham v vodstvu in praznem mošnjičku v prestopnih rokih navkljub domače prvenstvo končal na odličnem 2. mestu, le štiri točke za Manchester Unitedom. Nato pa so se razmere v klubu začele iz dneva v dan slabšati ...

Lastnika lagala na vsakem koraku
Poleti 2009 je po odhodu Parryja v klub prišel Christian Purslow, čigar naloga je bila najti investitorja, ki bi v klub vbrizgal 100-milijonsko finančno injekcijo. Ta naj bi vsaj za kratek čas zadovoljila Kraljevo škotsko banko, pri kateri sta Gillett in Hicks vzela posojilo za nakup kluba. V moštvu so se medtem zgodile velike spremembe: klub sta zapustila glavni organizator igre in eden najpomembnejših igralcev Xabi Alonso ter Alvaro Arbeloa (oba sta prestopila v Real Madrid), v Liverpool pa sta prišla Glen Johnson in Alberto Aquilani - še en igralec več, ki ga Benitez ni želel niti ni bil del njegove strategije, povrh vsega pa je v klub prišel še poškodovan. Medtem se je Gillett sestal z društvom Liverpoolovih navijačev "Spirit of Shankly" v Sandon pubu blizu Anfielda.

Na sestanku je javno kritiziral stratega rdečih, zagotovil, da je finančno stanje kluba v najlepšem redu in da nikoli ni izjavil, da se bo stadion začel graditi dva meseca po prevzemu kluba - kljub temu, da je na svoji prvi novinarski konferenci dejal: "Prvo lopato bomo v Stanley Parku zarili v roku 60 dni."

Bostončani klub rešili v zadnjem hipu
Januarja letos je novo razburjenje povzročilo povratno elektronsko sporočilo, ki ga je navijaču poslal član odbora Tom Hicks mlajši. Ta je navijača, ki ga je prosil, naj skupaj z očetom odide iz Liverpoola, odslovil s kletvico, zaradi česar je moral odbor tudi zapustiti. Namesto njega sta v odbor prišla tržni direktor Ian Ayre in finančni direktor Philip Nash. Aprila 2010 so po treh mizernih letih v Liverpoolu navijači vendarle zagledali luč na koncu predora: vodstvo kluba je sporočilo, da je na mesto predsednika postavilo Martina Broughtona, čigar naloga je bila najti potencialnega kupca in sprejeti pravo ponudbo. Teh je bilo kar nekaj (med drugimi je želel klub kupiti tudi singapurski multimilijonar Peter Lim, sicer navijač Manchester Uniteda), na koncu pa se je Broughton skupaj z odborom (glasovanje: 3:2) odločil za NESV. To je storil pravočasno, saj so zdrahe v vodstvu in morebitna prisilna poravnava pustile tudi velik pečat na predstavah varovancev novega menedžerja Roya Hodgsona, ki so v zadnjem času igrali precej neinteresirano in doživeli tudi enega najslabših rezultatov v klubski zgodovini, potem ko jih je na Anfieldu v 3. krogu ligaškega pokala izločil četrtoligaš Northampton Town.

Vse se vrača, vse se plača
Gillett in Hicks sta si na vse kriplje prizadevala prevzem sabotirati (dva člana odbora sta pred glasovanjem poskušala zamenjati s svojim kadrom, nato sta prodajo kluba v sredo zvečer še začasno blokirala), a jima ni uspelo. Po ugotovitveni sodbi in zeleni luči s strani Premier lige sta iz svojega primeža vendarle izgubila dragocen dragulj, čigar vrednost je v zadnjih treh letih zelo padla. Skupaj z njim sta izgubila okoli 140 milijonov funtov, poravnati pa bosta morala tudi visoke sodne stroške. V zadnjih treh letih sta si kot lastnika Liverpoola želela do vrha napolniti svoje žepe, na koncu pa jima je nož v hrbet zaril prav njun najtesnejši prijatelj - pohlep.

Navijači izmozgani, a zadovoljni
Po katastrofalni lanski sezoni in po treh letih boja zoper Američana je Liverpoolova barka končno zaplavala v mirne vode. Navijači so zadovoljni, še vedno pa ne morejo verjeti, da je klub zaradi Gilletta in Hicksa padel tako nizko. Marsikateri navijač še vedno preklinja ime predprejšnjega lastnika Davida Mooresa in Parryja, ki sta klub po "skrbnih analizah" in svetovanju prodala Američanoma. Že prvi iskalni niz na spletu pa je razkril, da je Hicks vsako podjetje, ki ga je vodil, spravil v prisilno poravnavo ali stečaj, medtem ko je njegov poslovni partner Gillett enkrat že bankrotiral. Liverpoolovi navijači, ki se sicer že 21. leto skupaj z nekaterimi navijači mestnega tekmeca Evertona borijo za uradno priznanje vzroka tragedije na stadionu Hillsborough, v kateri je umrlo 96 navijačev in zaradi česar na Merseysidu še vedno bojkotirajo znani angleški dnevni tabloid, so še enkrat več dokazali, da skupaj zmorejo veliko in da bodo klubu vselej stali ob strani - čeprav se letos, vsaj po prikazanem, napoveduje ena najslabših sezon v zadnjih 20 letih.