Real Madrid je imel 10. marca po 26. krogu nogometnega prvenstva pred Barcelono 10 točk naskoka (70:60), Katalonci so od takrat nanizali same zmage, Real pa mora po treh remijih (85:81) še trepetati za 32. naslov državnega prvaka. MMC se je ob tej priložnosti pogovoril s Simonom Teccom mlajšim, enim večjih poznavalcem La Lige pri nas.

Slej ali prej pride do padca forme
"Takega padca v formi Reala nisem pričakoval, res pa je, da je lahko ob tako visokooktanskem boju za naslov vsak spodrsljaj - tudi remi - usoden. Poleg tega je kljub prevladi obeh velikanov Primera Division veliko kakovostnejša, kot se morda zdi. Ob tem ne gre spregledati tudi utrujenosti igralcev, ki so obenem tudi reprezentančni nosilci, tako da je padec forme prej ali slej precej razumljiv. Barci se je zgodil prej, morda v ugodnejšem trenutku, Realu zdaj, ko se sezona lomi," napet konec sezone opisuje novinar Vala 202.

Barcelona ima manj časa za počitek
Oba španska velikana bi se lahko pomerila tudi v finalu Lige prvakov, a za tak scenarij bosta morala opraviti kar nekaj dela, saj sta izgubila prvi polfinalni tekmi. Ali lahko termin El Clasica med obema polfinalnima tekmama vpliva na razplet na obeh frontah? "Na kakovost srečanja to ne bi smelo imeti prevelikega vpliva, motiv bo kvečjemu še večji. V slabšem položaju je nedvomno Barcelona, ki bo imela skupno kar dva dni manj počitka in slabše izhodišče pred torkovo povratno tekmo," meni Tecco.

Predstave Reala niso spodbudne
Sogovornik opozarja tudi na psihološki element: "Razplet El Clasica bo močno vplival tudi na psiho obeh, bolj pa na Real, za katerega je tekma večjega pomena. Barcelona se je ob zaostanku 10 točk že sama odpisala iz boja za naslov, kar je dejal celo Pep Guardiola. To, da imajo novo priložnost, je gotovo bolj spodbuda kot breme. Guardiola zato utegne koga tudi spočiti, če ne za celo tekmo, pa vsaj za polčas. Na drugi strani se Real zaveda, kaj je zapravil v preteklem mesecu. Ob porazu bi se prvenstvena fronta spet povsem odprla in prav mogoče je, da nastopi krč. Spodbudne niso niti zadnje predstave kraljevskega kluba, zato bi neuspeh pomenil kar precejšen hendikep za samozavest galaktikov."

Messi in Ronaldo že popravila strelski rekord
Zadnja leta El Clasico ne gre mimo obveznih primerjav med Lionelom Messijem in Cristianom Ronaldom. Oba nogometaša imata po 33 krogih na svojem računu po 41 prvenstvenih golov, s čimer sta že za en gol popravila lanski Ronaldov rekord elitne španske lige. Portugalec pogosto sliši očitke, da ne zabija proti kakovostnejšim ekipam. Letos statistika kaže drugače, saj je kar 24 golov zabil proti ekipam, ki trenutno zasedajo mesta od 1 do 10. Na drugi strani je Messi proti tem ekipam dosegel 17 golov.

V Španiji le malo ekip z dobrimi obrambami
"Glavni vzrok za številne zadetke je seveda njun izjemen talent. Cristiano ima neverjeten strel, ki ga je letos nekoliko spremenil. Žoga ob prostih strelih dobi zanimivo rotacijo in naenkrat začne močno padati. Če je bil lani že kar pregovorno neuspešen z razdalje, mu gre letos precej bolje. Messi ima po drugi strani neverjetno prostorsko predstavo in sposobnost zadrževanja žoge, strelsko ni tako močan kot Portugalec, a ima boljši nos, kakšen strel kdaj uporabiti. Velik razlog je tudi to, da igra obeh velikanov temelji na njiju, pa seveda tudi to, da španska liga nima moštev z zares dobrimi obrambami, kar razkriva že pogled na rezultatsko razpredelnico iz tedna v teden," njune številne zadetke razlaga Tecco.

Pri Messiju gledalec zadržuje dih
Pri medsebojni primerjavi je večina strokovnjakov na strani Messija, podobno stališče zagovarja tudi novinar Vala 202: "Ko igra Cristiano, igra CR7, ko igra Messi, igra Barcelona. Po koncu pretekle sezone so v španskih medijih naredili statistične primerjave med obema in ugotovili, da Messi porabi precej manj žog za zadetek. Cristiano je sebičnejši igralec, veliko strelja, tudi iz nemogočih položajev, kar moštvo oropa kakšne bolj zrele priložnosti. Portugalec je z izjemo Alonsa praktično edini izvajalec prostih strelov in enajstmetrovk pri Realu, kar se pozna tudi pri njegovem strelskem izkupičku. Obenem je manj opazen pri ustvarjanju priložnosti in manj asistira, čeprav se je v tej sezoni precej popravil. Pomembneje: če gledate tekmo kot navijač moštva, ki stoji nasproti Barceloni, vsakič, ko Argentinec začne enega svojih prodorov, zadržujete dih. Pri Portugalcu tega občutka ni, in osebno menim, da je zato Messi trenutno brez dvoma v višjem razredu. Gre pa seveda za dva neverjetna talenta, ki bosta zaznamovala nogometno ero, v kateri živimo."

Igra Reala sloni na hitrih protinapadih
Barcelona je letos izgubila le trikrat, nasprotnik je vselej prikazal izjemno obrambno igro, kar je nazadnje prikazal Chelsea. "Mislim, da je Real edini, ki Barceloni lahko parira na vsakem igralskem položaju in ki se potemtakem potencialno lahko spustijo v odprt boj s Katalonci. Drugo vprašanje je, ali so to pripravljeni storiti. Real igre ne gradi na posesti, temveč predvsem na hitrih (pol)protinapadih, moči in individualni kakovosti posameznikov. Zdi se, da je njihov slog Mourinhev specifični odgovor na Barcinega. V preteklosti se je poleg catenaccia izkazal za uspešnega tudi zelo visok in vzdrževan presing na obrambo, ki je oporna točka za vse čarovnike Barce, ko je treba najti novo pot do nasprotnikovih vrat. A takšna igra terja veliko tekanja brez žoge in discipline, česar nasprotniki praviloma niso sposobni početi dalj kot en polčas. Mourinho je na enem lanskih El Clasicov poskušal s takšnim začetkom, nato v drugem polčasu povlekel moštvo v obrambo, a se mu ni izšlo."

Oba velikana imata težave v obrambi
Kljub izvrstnima napadoma pa Tecco ključ do zmage vidi v obrambi: "Obe se veliko opirata na pomoč vezne vrste in sta najšibkejša člena moštev, še posebej, če se sredina ne vrača dovolj hitro. Real se v zadnjem času zadaj precej lovi, proti Bayernu je npr. Ramos igral na mestu osrednjega branilca in se ni najbolje znašel, Coentrao igra praktično povsod in je na trenutke raztresen, Pepe je vedno uganka, prav tako Marcelo, še največja stalnica je Arbeloa. Tudi Barcelona dela napake v obrambi, kar pa se ob tako premočni sredini in posesti le redko pozna."

Mourinho počasi izgublja kredit
Favorit je po njegovem mnenju Barcelona: "Iz dveh razlogov: domače igrišče in psihološki moment. Real proti Barceloni ni isto moštvo, lahko bi rekli, da ima že kompleks, hkrati se v kraljevskem klubu zavedajo izgubljenih točk in pomena tekme. Za Mourinha je to ključna sezona. Predsednik Reala Florentino Perez ga je v klub pripeljal z dvema ciljema v mislih: z desetim naslovom v Ligi prvakov in s koncem vladavine Barcelone. Portugalec je dobil proste roke, Perez je zanj marsikaj tvegal in ga brezpogojno podpiral, celo v Mourinhevem sporu z generalnim direktorjem Jorgejem Valdanom, po katerem je moral ta odstopiti. Teče druga sezona, vsi porabljeni živci in milijoni ter škrbine v ugledu kluba pa so doslej prinesli le kraljevski pokal. Če Mourinhu ne uspe osvojiti La Lige ali Lige prvakov in obenem dvakrat izgubi proti Barceloni, bo opravičil zmanjkalo. Po sezoni se utegne posledično marsikaj spremeniti, najmanj pooblastila Mourinha pri vodenju moštva. Portugalcu je komaj uspelo utišati govorice o razkolu v slačilnici in slabih odnosih z igralci po zadnjem El Clasicu, neuspeh bi utegnil priliti novega olja na ogenj in izdatno zmanjšati zaupanje vanj, tako igralcev in vodstva kot tudi navijačev. Španski mediji in preostanek javnosti ga že tako skoraj brez izjeme ne marajo."

Razlika do preostalih klubov vse večja
Barcelona in Real zadnja leta s "trdo roko" vladata španskemu nogometu, saj sta osvojila vse naslove po letu 2004, le v eni sezoni se ni primerilo, da bi končala na prvem in drugem mestu. Še pred nekaj leti so prvi zasledovalci zaostajali okrog 5-10 točk, ta razlika je danes skočila na 30. "Prevlada se je začela z večjimi vložki v nogomet in posledično „branding“ (promocija znamke kluba). Zaradi večjega finančnega zaledja, prepoznavnosti in količine navijačev imata Barcelona in Real tu seveda odločilno prednost. Zaradi tega imata tudi glavno besedo pri delitvi denarja televizijskih pravic, od katerih skupaj prejmeta skoraj polovico od približno 600 milijonov evrov, preostalih 18 klubov pa se mora zadovoljiti z drobtinicami. Medtem ko si lahko iz leta v leto Barca in Real privoščita vsaj 20 zares kakovostnih igralcev z visokimi plačami, je to za preostala moštva ob trenutnih cenah in razmerah enostavno nemogoče. Ob lovljenju obeh velikanov in zmernih uspehov, ki jih v preteklih letih za marsikateri klub ni manjkalo niti v Evropi, se je veliko klubov Primere začelo pogrezati v dolgove. Dolgovi pa nujo po uspehih še okrepijo in tako nastane začaran krog," položaj ocenjuje Tecco.