Že res, nekateri imajo vse to in še več. Nogometaši, ki igrajo za največje klube v Evropi, si lahko z bogatimi pogodbami, ki so jih sklenili, vse to privoščijo, kar 95 odstotkov preostalih pa živi podobno kot navadni smrtniki - iz dneva v dan. Še več, nekateri se morajo po končani karieri na novo zaposliti, kar je (ob žrtvovanju izobrazbe za igranje nogometa) vse prej kot mačji kašelj.

Nekateri imajo razkošne avtomobile, drugi kolesa
Na to opozarja Mednarodna zveza profesionalnih nogometašev (FIFpro), ki poskuša spremeniti mnenje o svojih članih. "Javnost nogometaše vselej povezuje s hitrimi avtomobili, lepimi dekleti in veliko denarja, toda to ni realnost," je dejal generalni sekretar zveze Theo van Seggelen in dodal: "Moramo biti pošteni in javnosti spremeniti mnenje. Povprečni nogometaš v drugi nizozemski ligi, denimo, zasluži okoli 40 tisoč evrov na leto, kar je kar veliko, a ne dovolj za preživetje. Kar 95 odstotkov naših članov (60 tisoč, op. a.) živi povsem normalno življenje in zasluži znatno nižje vsote denarja kot superzvezdniki. Prav tako imajo šoloobvezne otroke in še veliko drugih obveznosti, zaradi česar si ne morejo privoščiti razkošnega življenja." Sklenil je: "Razlika med superzvezdniki in navadnimi, povprečnimi nogometaši je ta, da imajo prvi v svojih garažah po tri luksuzne avtomobile, drugi pa se naokoli prevažajo s kolesi. Mnenje, da nogometaši po končanih karierah živijo lagodno do konca življenja in si lahko privoščijo vse, je povsem napačno!"

Po treningu igranje igric?
Javnost naj bi prav tako imela tudi napačne predstave o življenju, ne le življenjskem slogu nogometašev. Večina nogometnih navdušencev, če sodimo po raziskavah, meni, da nogometaši na dan opravijo po en trening in preostanek dneva preživijo ob igranju igric. Toda dandanes ima nogometaš še veliko drugih obveznosti. Poleg treningov so tu še zdravstvena oskrba in družbene funkcije, kot so, denimo, obiskovanje bolnišnic, dobrodelnih prireditev idr. Skupaj s potovanjem vse to predstavlja polni delovni čas. "Težko je združevati vse to s še drugo službo ali nemara celo študijem. Po končani karieri pa nato nastopi kruta realnost, ko povprečni nogometaš spozna, da si mora poiskati novo službo, to pa predstavlja novo oviro, saj podjetja raje zaposlijo mlajše ljudi, ki so ravnokar končali šolanje, kot 30-letnike, ki so se šolali pred najmanj desetimi leti," opozarja van Seggelen.

Nikeziću menda grozila celo mafija
Seveda pa obstajajo tudi ekstremni primeri. Eden takšnih je primer Nikole Nikezića, ki je v sezoni 2005/06 nosil dres Domžal. 15. marca lani je 30-letnik iz Titograda (danes Podgorica) odšel iz Francije, kjer je dve leti branil barve La Havreja, in se s trebuhom za kruhom podal v Rusijo. Tam je podpisal pogodbo z ruskim prvoligašem Kubanom iz Krasnodarja. V Krasnodarju naj bi ostal do novembra letos, a so se na začetku leta začele kuhati težave. Klub ga je želel odsloviti in z njim sporazumno prekiniti pogodbo, kar Nikeziću ni bilo po godu. Potem ko tega ni želel storiti, naj bi ga pretepla dva človeka z zvezami v ruski mafiji. Po 20 minutah nenehnega udrihanja se je napadalec odločil podpisati papirje in oditi iz kluba. Pozneje se je pritožil na Mednarodno nogometno zvezo in predložil tudi fotografije ran ter modric, na koncu pa je s pomočjo FIFpro-ja in ruske nogometne zveze Kuban prisilil v kompenzacijo.

Finančna kriza še veča težave
Svetovna finančna kriza se seveda pozna tudi v nogometnem svetu. Še najbolj v manjših klubih, ki kljub veljavnim pogodbam niso sposobni plačevati nogometašev. Po podatkih FIFpro-ja okoli 50 odstotkov evropskih klubov še vedno izgublja ogromne vsote denarja. "Zavedamo se, da klubi izgubljajo denar bolj kot kadar koli prej. Temu se morda niso mogli izogniti, a težava je v tem, da ohranjajo isti sistem, ki vodi v pogubo. V praksi manj kot odstotek klubov ustvarja dobiček s prestopi," je prepričan van Seggelen, ki meni, da je finančna kriza prinesla vsaj eno pozitivno stvar: "Težave so zdaj postale javne. To je nekaj dobrega, saj do zdaj nihče ni želel govoriti o tem."