Po ponedeljkovem žrebu v Zürichu, ki je slovensko enajsterico v dodatnih kvalifikacijah v čakalno vrsto za JAR postavil skupaj z Rusijo, sta v javnosti med drugimi odmevali dve stvari: vreme v Rusiji ter umetna podlaga na moskovskem stadionu Lužniki, kjer bo 14. novembra odigrano prvo srečanje.

Od prekletstva do uveljavitve
"Trava je za krave," je leta 1982 dejal legendarni teniški igralec Ivan Lendl, odšel na počitnice in izpustil Wimbledon. Kasneje je na največjem in najstarejšem turnirju štirikrat prišel do polfinala. V letih 1986 in 1987 celo do finala. Zmagal ni nikoli. Njegov boj za osvojitev otoškega turnirja, predvsem pa boj s "sveto travo", se uvršča med prepoznavnejša športna "prekletstva".

Sedem let star projekt
Pred približno sedmimi leti je krovna evropska nogometna organizacija Uefa zagnala pilotski projekt, s katerim naj bi preizkusila, kako se na nogometnih tekmah na najvišji ravni obnese umetna podlaga (ki je na drugi strani luže, mimogrede, razširjena že dlje časa).

Lužniki med prvotno sedmerico
K prvotnemu projektu je pristopilo 6 upravljavcev stadionov: škotski East End Park v Dumfermlinu, nizozemski De Polman Stadion v Almelu, švedski Eyravallen Stadium v Örebroju, turški Denizli Atatürk Stadium v Denizliju, salzburški Weis Siezenheim Stadium in moskovski stadion Lužniki, na katerem lahko navdušenke in navdušenci dogodke spremljajo na 84.754 sediščih. 14. novembra bodo, kot rečeno, spremljali nogometno tekmo med Rusijo in Slovenijo. Za sodelovanje pri projektu so našteti testirani subjekti od Uefe prejeli vsak slabih 153.000 evrov.

V Moskvi tudi ogrevalni sistem
V zameno za Uefina projektna sredstva so stadionski upravljavci testirali medsebojne vplive med igralci in podlago. Raziskave so vključevale biomehanske teste in tudi primerjalno sledenje poškodb. Najsi so bile posledica nasprotujočih igralcev ali umetne trave. Uefa je s posebno pozornostjo spremljala prav Lužnike. Kot del pilotskega projekta je bil pod podlago nameščen tudi ogrevalni sistem, ki naj bi v zaostrenih vremenskih razmerah v Moskvi zagotavljal regularno igralno površino.

Nogometna romantika in nogometni posel
Moskovska trata, ki prihaja iz vodilnega podjetja na tem področju FieldTurf Tarkett, izpolnjuje Fifine in Uefine standarde kakovosti umetnih podlag. Fifa zaenkrat pri ugotavljanju primernosti umetne podlage zgolj priporoča t. i. standard dveh zvezdic. Uefa jih zahteva. Kljub vsemu so nogometni birokrati previdni.

Finale Lige prvakov na naravni travi
Na Lužnikih se je leta 2008 odigral finale Lige prvakov med Manchester Unitedom in Chelseajem. Moskovski organizatorji so morali po navodilih zveze podlago prekriti z naravno travo. Polfinali in finali največjih tekmovanj v pristojnosti evropske zveze (zaenkrat) ostajajo na naravnih zelenicah, se je glasilo navodilo.

Umetna trava ne zahteva veliko vzdrževanja
Čeprav se v njegovi nogometni akademiji na Otoku mladi upi šolajo na umetni travi, David Beckham po selitvi v Los Angeles nad njo ni bil navdušen. Argumenti v njeno korist pa pravijo, da sintetična trava v primerjavi z naravno ne terja toliko vzdrževanja, spodbuja gradnjo pokritih stadionov ter omogoča razvoj športa na prizoriščih, ki jim siceršnje vremenske razmere tega ne omogočajo.

Blatter za umetno travo tudi na največjih tekmovanjih
Razvoj takšne infrastrukture seveda s seboj prinaša tudi priložnosti. Predsednik Fife Sepp Blatter je znan zagovornik vzporednega vpeljevanja tekem na umetni travi na najvišjih ravneh, vključujoč prihajajoče svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Pri tem se sklicuje na uspešno izvedene zaključne dvoboje na svetovnem nogometnem prvenstvu U-20 leta 2007 v kanadskem Torontu.

Med drugimi se mu z zgovorno izjavo pridružuje predsednik nogometne zveze ZDA med letoma 1990 in 2000 Hank Steinbrecher: "Prej kot bodo organizatorji spoznali, da 300 stadionskih dogodkov na leto ni mogoče izvesti, bolje bo."

Vreme - bo
Kaj pa vreme? Hiter pregled meteoroloških arhivov pove naslednje: dolgoletna povprečna temperatura na dan 14. novembra v Moskvi znaša nekaj pod 0 stopinj Celzija. Ker pa povprečje "kvarijo" ekstremnejše novembrske mesečne sredine ter globalno segrevanje, smo podatke od 30-ih let prejšnjega stoletja do nekoliko bolj nedavnih zanemarili. Zgolj kot zanimivost pa tole: povprečna temperatura po letu 1996 v Moskvi na "sodni" dan znaša malo nad ničlo, suhi pa so bili le trije 14. novembri v omenjenem obdobju. Vsa ostala leta do danes so na izbrani datum minila v znamenju dežja ali snega.

Bi bile morebitne padavine prednost za Slovence? Bi ovirale Ruse? Bodo slednji izkoristili prednost in vnovčili zgodovinsko in pregovorno prednost ter dokazali, da se pri nizkih temperaturah znajdejo bolje od nasprotnika? Kako se v danih razmerah "obnaša" umetna trava?

Nasvidenje v Moskvi
Ponavadi je tako. Vprašanj je več kot odgovorov. Teh ne nudijo rekla, kot so "Žoga je okrogla" ali "Sreča je opoteča". Tretji, ki pravi, da je "Sreča na strani pogumnih," je bolj oprijemljiv. Kekovi četi namreč želimo čim več obojega. Sreče in poguma. In kar najmanj ukvarjanja z vremenom ali podlago. Hiddink, Aršavin & Co. so dovolj.