Barcelona je lovoriko slavila dvakrat v Londonu, po enkrat pa v Parizu in Rimu, kjer je bil ob zmagi v Bruslju najboljši tudi Juventus, ki je sicer v Ligi prvakov že izgubil pet finalov, Barca pa tri. Oba velikana stare celine imata za sabo sijajni sezoni. Juve, ki je rekorder po številu italijanskih naslovov, je 31. postal državni prvak, desetič pa je osvojil tudi pokal in tako naskakuje svoj prvi trojček. Barca je v lovu za tretjim, prvi ji je uspel leta 2009, ko je v debitantski sezoni na katalonski klopi briljiral Pep Guardiola. Barcelona je letos 23. postala španski prvak, 27. – kar je rekord – pa je osvojila kraljevi pokal.

Ob prvem slavju Barce v finalu tudi Katanec
Katalonci so od leta 2006 že trikrat osvojili Evropo. Prvič pa jim je to uspelo leta 1992, ko je na klopi sedel Johan Cruyff. To je bila zadnja sezona, ko je bilo najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje odigrano še po starem formatu, naslednja sezona pa je bila prva Lige prvakov. Barca je v prvem krogu izločila Hanso Rostcok, v drugem se je namučila s Kaiserlauternom in napredovala z golom v gosteh. V skupinskem delu je bila nato bolj suverena in je na šestih tekmah po enkrat remizirala in izgubila, ko jo je v Pragi ugnala Sparta.

V finale se je prebila iz skupine, kjer sta bila ob Sparti še Benfica in kijevski Dinamo, drugi finalist pa je bila Sampdoria, ki je bila v skupini boljša tudi od branilca naslova Crvene zvezde. Finale je bil na starem Wembleyju. Pri italijanskih prvakih je vso tekmo odigral tudi Srečko Katanec. Odločitev je padla šele v 112. minuti, ko je prosti strel izvrstno izvedel Ronald Koeman. Hristo Stojčkov je bil prvi Barcin strelec tekmovanja. Bolgar je dal štiri gole. Postava Barcelone v finalu: Zubizarreta, Koeman, Nando, Ferrer, Guardiola (112./Alexanko), Eusebio, Juan Carlos, Bakero, Laudrup, Stojčkov, Salinas (65./Goikotxea).

Z odličnim Ronaldinhom do drugega naslova
14 let je Barcelona čakala na novo slavje. Znova je katalonski ponos igral pod nizozemsko taktirko, ekipo je vodil Frank Rijkaard. Barca je suvereno opravila s skupinskim delom, kjer je le enkrat remizirala, nato pa v izjemno razburljivem obračunu najprej izločila Chelsea (3:2), v četrtfinalu Benfico (2:0) in v polfinalu z golom Ludovica Giulyja Milan.

Na stadionu Stade de France je Barci nasproti stal Arsenal, ki je v 18. minuti ostal brez Jensa Lehmanna. Nemški vratar je podrl Samuela Eto'oja, v nadaljevanju akcije pa je zadel Giuly, a je bil zadetek zaradi prekrška razveljavljen. Z igralcem manj so topničarji povedli prek Sola Campbella, ki je v 37. minuti zadel z glavo. V drugem polčasu je po vstopu dvakratnega podajalca Henrika Larssona sledil preobrat. V 76. minuti je zadel Eto'o, pet minut pozneje pa je tekmo odločil rezervist Juliano Belletti. Najboljši igralec sezone je bil Ronaldinho. Postava Barcelone v finalu: Valdes, Oleguer (71./Belletti), Marquez, Puyol, van Bronckhorst, Edmilson (46./Iniesta), van Bommel (61./Larsson), Deco, Giuly, Ronaldinho, Eto'o.

Rimsko slavje za prvi trojček Barcelone
Tri leta pozneje je Barcelona imela sanjsko sezono. Osvojila je prvi in do zdaj edini trojček španskih klubov, obenem pa je v letu 2009 kot prva ekipa dobila šest lovorik. To je bila prva sezona na klopi nekdanjega legendarnega katalonskega kapetana Guardiole. Skupinski del so Katalonci preskočili z enim remijem in enim porazom. Sledili sta zanesljivi zmagi nad Lyonom (6:3) in Bayernom (5:1), ko so dvoboj z Bavarci odločili že v prvem polčasu prvega dvoboja z vodstvom 4:0, nato pa so v polfinalu v razburljivem dvoboju ugnali Chelsea. Junak je bil Andres Iniesta.

V finalu na rimskem Olimpicu je sledil obračun z Manchester Unitedom. Barca se je v večnem mestu hitro otresla uvodnega naleta rdečih vragov in zagospodarila na igrišču. Povedla je v deseti minuti, ko je bil uspešen Eto'o, v 70. minuti pa je najboljši igralec in strelec te sezone Lige prvakov Lionel Messi z glavo potrdil zmago. Podal mu je najboljši igralec finala Xavi. Postava Barcelone v finalu: Valdes, Puyol, Yaya Toure, Pique, Sylvinho, Busquets, Xavi, Iniesta (92./Pedro), Messi, Henry (72./Keita), Eto'o.

Tudi v drugem finalu rdeči vragi brez moči
Po razočaranju naslednje leto, ko je Barca nesrečno izgubila v polfinalu proti Interju, je na evropski vrh znova stopila leta 2011. V Španiji se je še naprej nadaljevala prevlada Guardiolove Barcelone, ki je nato pod njegovim vodstvom še drugič postala evropski prvak. V skupinskem delu je blaugrana dvakrat remizirala, nato v osmini finala izločila Arsenal (4:3), v četrtfinalu pa Šahtar (6:1). Sledila je polfinalna poslastica proti Realu (3:1), mož odločitve pa je bil Messi, ki je znova najboljši strelec in igralec finala.

Finale je bil na Wembleyju, nasproti Barceloni pa je znova stal Manchester United. Katalonci so še enkrat zasluženo premagali rdeče vrage. Povedli so z golom Pedra v 27. minuti, toda Manchester je le sedem minut pozneje izenačil, ko je bil uspešen Wayne Rooney. V 54. minuti je Messi zadel za vodstvo Barce, zmago pa je v 69. potrdil David Villa. Kapetan Carles Puyol je dvig pokala prepustil Ericu Abidalu, ki so mu le dva meseca predtem odstranili tumor na jetrih. Postava Barcelone v finalu: Valdes, Dani Alves (88./Puyol), Mascherano, Pique, Abidal, Busquets, Xavi, Iniesta, Villa (86./Keita,), Pedro (92./Afellay), Messi.

Tragedija ob prvem naslovu Juventusa
Pred 30 leti je Juve prvič postal evropski prvak. Stara dama, ki jo je tedaj vodil Giovanni Trapattoni, je v prvem krogu ugnala finski Ilves, v drugem pa švicarski Grasshopper. V četrtfinalu so Torinčani s 3:1 v skupnem izidu izločili praško Sparto, v finale pa so se prebili prek Bordeauxa (3:2). V finalu jih je pričakal Liverpool, ki je suvereno izločil Panathinaikos. Na bruseljskem stadionu Heysel (danes stadiona kralja Baoudouina) je Juve slavil z 1:0. Redsi, tedaj štirikratni prvaki, so branili naslov.

Toda finale bo bolj kot po prvem slavju Juventusa ostal zapisan v nogometni zgodovini s črnimi črkami. Pred tekmo so na nevtralni tribuni, kjer so bili navijači pomešani, izbruhnili nemiri. Italijani so metali v Angleže različne predmete, ti pa so jih nato začeli loviti. Ustavili so se ob zidu, ki je ločeval tribune in se zaradi prevelikega pritiska zrušil. Umrlo je 39 ljudi. Po tragediji so bili angleški klubi kar za pet let izključeni iz evropskih tekmovanj. Tekma se je vseeno začela, odločitev pa je padla v 56. minuti, ko je Gary Gillespie Zbigniewa Bonieka podrl zunaj kazenskega prostora, a je sodnik dosodil kar enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Michel Platini, tudi najboljši strelec Juventusa v tem tekmovanju s sedmimi goli. Postava Juventusa v finalu: Tacconi, Scirea, Brio, Favero, Cabrini, Tardelli, Bonini, Platini, Briaschi (84./Prandelli), Boniek, Rossi (89./Vignola).

Druga lovorika po rimski loteriji
11 let pozneje je Juventus osvojil drugi naslov, tedaj ga je vodil Marcello Lippi. To je bila četrta sezona Lige prvakov. V tej sezoni so bile prvič za zmago dodeljene tri točke in stara dama je skupinski del končala s štirimi zmagami ter po enim porazom in remijem. V izločilnih bojih so bianconeri najprej izločili Real (2:1), v polfinalu pa so bili s 4:3 boljši od Nantesa.

Finale je bil odigran na rimskem Olimpicu. Torinčani so preprečili Ajaxu, da bi ubranil naslov. Kako težko je ponoviti uspeh v Ligi prvakov, pa je dokaz tudi Juventus, ki je naslednje leto klonil v finalu pred Borussio. V Rimu je bil izid po rednem delu izenačen. Fabrizio Ravanelli je že v 13. minuti povedel Juve v vodstvo, štiri minute pred koncem polčasa pa je izenačil Jari Litmanen. Finec je bil to sezono prvi strelec Lige prvakov. O naslovu so odločale enajstmetrovke. Litmanen in Arnold Scholten sta zadela za Ajax, a sta strela z bele točke zapravila Edgar Davids in Sonny Silooy, pri Juventusu pa so bili uspešni Ciro Ferrara, Gianluca Pessotto, Michele Padovano in Vladimir Jugović. Prvi strelec Juventusa je bil v tej sezoni Alessandro Del Piero. Postava Juventusa v finalu: Peruzzi, Torricelli, Ferrara, Vierchowod, Pessotto, Conte (44./Jugović), Deschamps, Sousa (57./Di Livio), Ravanelli (77./Padovano), Del Piero, Vialli.

Pred 12 leti Juve izločil Barco
To bo deseti medsebojni obračun. Uspešnejši je Juve, ki je slavil štirikrat, trikrat pa je bila boljša Barcelona. V najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju sta odigrala štiri tekme. Leta 1986 je bila v četrtfinalu boljša Barca, ki je prvo tekmo dobila z golom Julia Alberta, v Torinu pa sta za remi zadela Platini in Steve Archibald. Pomerila sta se tudi pred 12 leti, ko je Juve pozneje izgubil finale proti Milanu. Barco je izločil v četrtfinalu. Prva tekma se je v Torinu končala brez zmagovalca. Zadela sta Paolo Montero in Javier Saviola, na drugi se je redni del končal tudi z 1:1, ko sta mreži zatresla Xavi in Pavel Nedved, na Camp Nouu pa je nato v 114. minuti odločil Marcelo Zalayeta.

Za oba kluba je do zdaj igralo osem nogometašev. Prvi je bil Michael Laudrup, ki je tako kot Davids, Lilian Thuram in Gianluca Zambrotta prišel iz Juventusa v Barcelono. Za oba kluba so igrali še Juan Pablo Sorin, Thierry Henry, Zlatan Ibrahimović in Martin Caceres, ki je še vedno član Juveta, z Barco pa je 2009 osvojil Ligo prvakov.