Na mestu v severozahodnem delu Londona, kjer stoji stadion, nogomet igrajo že 130 let. Foto: EPA
Na mestu v severozahodnem delu Londona, kjer stoji stadion, nogomet igrajo že 130 let. Foto: EPA
Wembley
Med gradnjo novega Wembleyja ni manjkalo težav. Foto: EPA
Giampaolo Pazzini
Giampaolo Pazzini, prvi junak novega Wembleyja. Foto: EPA
Anglija - Nemčija
Finale SP-ja leta 1966 med Anglijo in Nemčijo je najznamenitejša tekma v 90-letni zgodovini Wembleyja. Foto: EPA
Azerbajdžanski sodnik Tofik Bahramov
Angleži se ob omembi naslova svetovnih prvakov izpred 47 let radi spomnijo tudi na stranskega sodnika Tofika Bahramova iz Azerbajdžana. V finalu proti Nemčiji je v 11. minuti prvega podaljška nakazal, da je žoga po strelu Geoffa Hursta in odboju od prečke prešla golovo črto. Po Bahramovu je poimenovan tudi stadion v glavnem mestu Azerbajdžana Bakuju, pred njim pa stoji spomenik Bahramova. Zanimivo je, da so stadion po drugi svetovni vojni zgradili nemški vojni ujetniki. Foto: EPA
Jürgen Klinsmann
Jürgen Klinsmann je leta 1996 visoko v zrak dvignil pokal za zmago na evropskem prvenstvu. V finalu na Wembleyju je Nemčija z zlatim golom Oliverja Bierhoffa po podaljšku premagala Češko z 2:1. Foto: EPA
Srečko Katanec
Srečko Katanec z Wembleyja nima lepih spominov. Leta 1992 je v finalu Pokala državnih prvakov s Sampdorio izgubil proti Barceloni. V podaljšku je s prostega strela zadel Ronald Koeman. Foto: EPA

Bilo je 24. marca 2007, ko sta prvo uradno tekmo na novem svetišču angleškega nogometa odigrali mladi reprezentanci Anglije in Italije (3:3). Med gradnjo stadiona, katerega odprtje so sprva načrtovali že leto prej, je bilo kar nekaj zapletov. Marca leta 2006 je med drugim popustil eden izmed nosilcev strehe, zato so morali evakuirati 3.500 delavcev. Poškodovan na srečo ni bil nihče. Delavci na gradbišču so pred evakuacijo slišali glasen pok, saj je popustil 50 metrov dolg in dva metra širok nosilec, zaradi česar se je streha spustila skoraj za en meter.

Koren med prvimi preizkusil novo zelenico
Leto pozneje je bil stadion, ki je zrasel na temeljih starega, končno pripravljen, njegov prvi junak pa Giampaolo Pazzini, ki je pred 60.000 gledalci dosegel vse tri zadetke za "azzurre", prvega ekspresno hitro, po 28 sekundah igre. 28. maja 2007 je na njem že igral prvi Slovenec. Robert Koren je z West Bromwichem neuspešno naskakoval uvrstitev v Premier League. Na kvalifikacijski tekmi je bil boljši Derby County z 1:0. Slabo leto pozneje je Korošec še enkrat stopil na "sveto zelenico" v polfinalu FA-pokala. Znova je s stadiona odšel s sklonjeno glavo. "The Baggies" so morali priznati premoč Portsmouthu, spet z minimalnim porazom 0:1. Koren je v 75. minuti zadel prečko.

Tudi ob tretjem obisku najbrž najbolj znamenitega nogometnega hrama na svetu je nekdanji kapetan slovenske reprezentance ostal praznih rok. 5. septembra 2009 je Kekova izbrana vrsta na prijateljski tekmi proti Angliji klonila z 1:2, a z Wembleyja odnesla morda odločilne izkušnje, ki so ji pomagale na poti do uvrstitve na svetovno prvenstvo leta 2010. V 85. minuti je končni izid postavil Zlatan Ljubijankić.
Zelenica se zdi presenetljivo blizu
"Ima aristokratsko veličastnost, ki ga loči od drugih stadionov, ki so bili zgrajeni v zadnjem desetletju. Je podobno ogromen kot Stade de France v Parizu, toda bolj intimen. Njegove obsežne meje spominjajo na tiste od čudovitega Arsenalovega Emiratesa, a so bolj elegantne. Zdi se večji od Bayernovega novega stadiona in njegova zunanjost je bolj privlačna. Z vsakega sedeža je neoviran pogled na igrišče. Ko sedeš na tribuno, se ti zdi zelenica presenetljivo blizu," je svoje občutke ob prvem prihodu na stadion nazorno opisal že omenjeni Collett.

Na starem Wembleyju je bil prvič kot osemletni deček leta 1962, v naslednjih 38 letih pa je tam videl več kot 120 tekem in nekaj rockovskih koncertov. Oktobra leta 2000 je v živo spremljal tudi zadnje srečanje na starem objektu, ko je Anglija v kvalifikacijah za SP 2002 klonila pred večnim tekmecem Nemčijo z 0:1. Edini strelec je bil Dietmar Hamann s prostega strela, Kevin Keegan pa je takoj odstopil z mesta angleškega selektorja.


Stari stadion je prvo tekmo gostil 28. aprila leta 1923, le štiri dni po tem, ko je bil zgrajen. To je bil legendarni finale FA-pokala med Boltonom in West Hamom (2:0), ki se ga je prijelo ime "White Horse Final". Angleška nogometna zveza se ni odločila za prodajo vstopnic, saj je pričakovala, da bo prostora za vse radovedneže dovolj. A se je hitro znašla v neprijetnem položaju, saj je prizorišče preplavilo veliko več kot 127.000 gledalcev, kolikor je bila uradna kapaciteta stadiona. Ker na tribunah ni bilo več prostora, so gledalci "vdrli" tudi na igrišče. Ocene o njihovem številu na tej tekmi se gibljejo od 240.000 do 300.000! Dodatnih 60.000 ljudi naj bi ostalo zunaj vrat. Srečanje je bilo kljub temu odigrano, predvsem po zaslugi policista Georgea Scoreyja in njegovega belega konja Billyja (zato "White Horse Final"), ki sta gledalce na zelenici počasi spravila nazaj za stranske črte.


Lok zamenjal znamenita stolpa

Če sta bila zaščitni znak starega Wembleyja, ki so ga podrli leta 2003, znamenita stolpa dvojčka (Twin Towers), je novi objekt najbolj prepoznaven po veličastnem loku, ki se dviga kar 133 metrov v višino. Wembley ima pomično streho, ki se sicer ne zapre povsem, in okroglih 90 tisoč sedežev, s čimer je za Camp Nouom v Barceloni (98.772) drugi največji stadion v Evropi. Ni pa na svetu nobenega stadiona, ki bi imel več sedežev pod streho. Na Wembleyju vas dež ne bo zmočil nikjer. Gradnja stadiona je stala kar 1,57 milijarde ameriških dolarjev, več kot kjer koli drugje. Na njem bi lahko priredili tudi atletska tekmovanja (takrat bi se kapaciteta z deli, ki bi trajala več tednov, zmanjšala na 60.000 gledalcev), a se to do zdaj še ni zgodilo in vprašanje je, ali se kdaj sploh bo.

O primerjavi s starim stadionom dovolj povedo naslednje številke. Na novem je 2.618 stranišč (na starem "samo" 350), 688 okrepčevalnic s hrano in pijačo (152) in 13 restavracij (2). Med obema polčasoma lahko žejnim gledalcem servirajo približno 40.000 vrčkov piva.

Še nekaj zanimivosti:

Stari Wembley
- Zgradili so ga leta 1923 v natanko 300 dneh za potrebe razstave britanskega imperija. Leto pozneje je razstavo obiskalo neverjetnih 27.102.498 ljudi.
- Na stadion je bilo mogoče priti skozi 104 vrata.
- Leta 1948 je bil glavno prizorišče olimpijskih iger v Londonu (če ne bi bilo Wembleyja, iger tri leta po koncu 2. svetovne vojne sploh ne bi organizirali, saj jih ne bi mogli prirediti nikjer drugje).
- Leta 1955 je stadion dobil reflektorje.
- Leta 1963 so mu dodali elektronski semafor in streho.
- Šestkrat je gostil finale Pokala državnih prvakov oziroma Lige prvakov (1963, 1968, 1971, 1978, 1992, 2011).
- Leta 1966 je Anglija tu osvojila edini naslov svetovnega prvaka (v finalu je po podaljšku s 4:2 premagala Nemčijo).
- 13. julija 1985 je Bob Geldof na Wembleyju priredil Live Aid, znameniti dobrodelni koncert za pomoč žrtvam lakote v Afriki.
- Največ tekem je na njem odigral Tony Adams (60).
- Največ koncertov je imel tu Michael Jackson (15; od tega 7 razprodanih leta 1988).

Novi Wembley
- Po prvotnih načrtih so ga nameravali zgraditi že leta 2003.
- Igrišče leži štiri metre nižje kot staro.
- Velikost igrišča je 105 x 69 m, s čimer je nekoliko ožje kot staro.
- Z igralno površino so imeli upravitelji stadiona kar nekaj težav, saj so jo že večkrat zamenjali.
- Na stadion se lahko pride skozi 164 vrtljivih vrat.
- Sedeži so razvrščeni v tri kroge (spodnji sprejme 34.303, srednji 16.532, zgornji pa 39.165 gledalcev).
- Če bi vseh 90.000 sedežev postavili v vrsto, bi bila ta dolga 54 kilometrov.
- 310 mest je namenjenih invalidom, 400 pa novinarjem.
- Angleška članska reprezentanca je prvo tekmo na njem odigrala 1. junija 2007 proti Braziliji (1:1).
- Prvi koncert je imel 9. junija 2007 George Michael.
- Leta 2012 je stadion gostil moški in ženski nogometni turnir na olimpijskih igrah.