Začel je na klopi, vstopil v nadaljevanju in pet minut pred koncem zadel. Le da takrat za zmago z 1:0. 28. februarja 2006 je slovenska reprezentanca na turnirju na Cipru igrala proti gostiteljem, edini gol pa je tedanji napadalec Domžal tako kot proti Angliji zabil z glavo. Ne, ni mu podal Nejc Pečnik, ampak Aleš Kokot.

Sobotna tekma je bila Ljubijankičeva dvanajsta v reprezentančni karieri, le trikrat pa je bil član začetne enajsterice. Odkar je selektor Matjaž Kek, je od prve minute stal na igrišču februarja na prijateljski tekmi proti Belgiji in prejšnji mesec na srečanju proti San Marinu. V Londonu se je s četrtim zadetkom za izbrano vrsto znova izkazal v vlogi jokerja. Bi v sredo proti Poljski lahko prvi sodnikov žvižg dočakal na zelenici? Priložnost odgovoriti na to in druga vprašanja smo mu ponudili po ponedeljkovem popoldanskem treningu.

Vas je morda poklical tudi kdo iz vašega kluba Genta?
Ja, dobil sem tudi veliko čestitk iz Belgije od soigralcev. So spremljali tekmo.

Kako ste v 55. minuti doživljali svoj vstop na igrišče, je bilo kaj treme?
Ne bi rekel. Bilo je nekaj pozitivne treme, ki je vedno prisotna, ko igraš proti veliki reprezentanci oziroma vselej, ko oblečeš dres izbrane vrste. Normalno je, da se hočeš dokazati, ko igraš na stadionu s tako veliko tradicijo in proti takšni ekipi, kot je Anglija. Dokazati se hoče vsa ekipa in vsak posameznik. Reprezentanci poskušaš pomagati. Ne bi pa rekel, da sem doživel kar koli posebnega.

Kaj pa po tekmi, je bila kakšna priložnost spregovoriti kakšno besedo s katerim od angleških zvezdnikov?
Ni bilo priložnosti, oni so bili bolj zadržani. Mi smo bili pripravljeni kaj reči, čeprav smo tudi mi želeli čim prej domov, da se spočijemo pred sredino tekmo. A veliko pomembneje je, da smo proti njim odigrali tekmo. Tudi dresov niso hoteli preveč menjati. Ne vem, ali so bili razočarani ali niso imeli časa.

Je potem sploh kdo dobil angleški dres?
Nekateri so. Jaz sem se odločil, da shranim svoj dres, zato nisem niti preveč silil, da bi ga zamenjal.

Po tekmi ste dejali, bi svoj gol takoj zamenjali za tri točke proti Poljski. Kakšne so zadnje novice iz vašega tabora, kakšno je vzdušje in kaj ste počeli v nedeljo in ponedeljek?
Vse skupaj je bilo bolj namenjeno počitku, zato treningi niso bili preveč naporni. Malo smo se uigravali. Vzdušje je fenomenalno, igralci se odlično razumemo. V nedeljo smo imeli tudi priložnost za stike z družinami.

Kakšno je stanje Boštjana Cesarja?
V ponedeljek ga ni bilo na treningu. Selektor je rekel, da bodo naredili vse, da ga usposobijo do srede. Opravlja terapije in tudi sam želi igrati. Upajmo, da bo lahko stisnil zobe. Vemo, kakšne kvalitete ima Boštjan.

Ste si že ogledali posnetek tekme proti Angliji?
Ne še, za to imamo še čas v torek. Verjamem, da bomo v torek pogledali, tako kot tekmo Poljakov. Sicer pa mislim, da niti nimamo kaj dosti gledati tekme iz Londona, saj bo v sredo drugačna tekma. Moramo iti na zmago. Pomembneje je, da pogledamo Poljake in ugotovimo, kje so naše možnosti. Verjamem, da bo o tej tekmi več govora.

S Poljaki ste se srečali že lani. Od kod pretijo največje nevarnosti?
V Vroclavu smo odigrali zelo dobro tekmo. Videli smo, da se da igrati proti njim. So dobra reprezentanca, a če igramo, kot znamo, se jih da premagati. Že na Poljskem smo imeli priložnosti za vse tri točke. Najboljši del poljske reprezentance je bila vezna linija. Tudi v Mariboru bo treba verjetno dobro pokriti vezno linijo, mislim, da se bo tam tekma dobivala.

Menite, da boste sredino srečanje začeli v prvi postavi ali boste znova joker s klopi?
Ne vem, s tem se ne obremenjujem. To je selektorjeva odločitev. Sem pripravljen, da tudi začnem, dal bom vse od sebe. V ekipi ni prostora za zamere, imamo le en cilj - uvrstitev na svetovno prvenstvo. Vsi smo pripravljeni, živimo za to tekmo.

Tudi če bom prišel v igro pozneje, bom poskušal narediti čim več. Ne glede na to, koliko minutaže bom dobil, jo bom poskušal izkoristiti.

Kako ocenjujete poljskega vratarja Arturja Boruca, ki velja za priznanega čuvaja mreže, a si je ob porazih Poljakov na Slovaškem (1:2) in Severnem Irskem (2:3) privoščil veliki napaki?
Ti dve tekmi smo si ogledali. Verjamem, da je dober vratar, brani v dobrem klubu (Celticu, op. a.), toda vsak vratar dela tudi napake. Sposobni smo zabiti vsakemu vratarju, mislim, da tudi Boruc ne bo izjema.

Menite, da se bo nadaljevala ugodna tradicija slovenskih nastopov proti tekmecem z evropskega vzhoda?
Upam. Imamo veliko priložnost, tudi zadnji rezultati so nam šli na roko. Igramo doma, verjamem, da bo stadion poln. Poljska je dobra ekipa, a ni nepremagljiva. Živimo za to, da v sredo zmagamo.

Kakšno taktiko boste ubrali? Boste želeli čim prej doseči zadetek ali boste počasi lomili odpor Poljakov?
Mislim, da brezglavo ne bomo napadali. Nikoli nismo, tudi v teh kvalifikacijah ne. Najpomembneje je, da ne dobimo gola. Dobro igramo na protinapade, zato bomo poskušali izkoristiti naše priložnosti in nato tekmo pripeljati do konca.

Uvrstitev na svetovno prvenstvo bi bila vrhunec vaše dozdajšnje kariere. Vaš trener v Belgiji je sloviti Michel Proud'homme, ki je bil leta 1994 izbran za najboljšega vratarja mundiala v ZDA. Vam kdaj pripoveduje, kaj je sam doživel na svetovnih prvenstvih leta 1990 in 1994?
Niti ne kaj preveč. Vem, da je bil zelo dober vratar, a ni bilo veliko govora o tem. Vidi se, da ne živi na starih lovorikah. Verjamem pa, da bo prišla priložnost tudi za to. Če se bomo uvrstili na svetovno prvenstvo, nam bo gotovo povedal kaj o tem.

Kakšni so sicer cilji vašega kluba v letošnjem belgijskem prvenstvu?
Cilji so visoki. Lani smo bili četrti, imeli smo malo nesreče, da nismo končali še mesto višje. Tako je letos cilj vsaj ponoviti lansko uvrstitev. Imamo dobro ekipo, okrepili smo se in lahko konkuriramo za vrh. Poskušali bomo izkoristiti tudi krizo Standarda iz Liega. Liga se pred končnico deli, zato nam je najprej cilj priti med prvih šest.

Si še vedno najbolj želite zaigrati v Italiji?
Še vedno. Italija je Sloveniji najbližje, zato sem veliko spremljal njihovo ligo. Sem navijač Milana. Ne bi se branil tudi igranja v kakšni drugi od najboljših lig, a najraje bi igral v Italiji.

Ste imeli poleti kakšno ponudbo za odhod iz Genta?
Nič konkretnega.