Fabio Cannavaro je leta 2006 odigral izjemno svetovno prvenstvo, za kar je bil nagrajen z zlato žogo in Fifinim priznanjem za nogometaša leta. Foto: EPA
Fabio Cannavaro je leta 2006 odigral izjemno svetovno prvenstvo, za kar je bil nagrajen z zlato žogo in Fifinim priznanjem za nogometaša leta. Foto: EPA

Hočeš - nočeš, tisti mesec, ki se zgodi enkrat na štiri leta, še kako vpliva na percepcijo sezone in uspeha. Nogometaš lahko blesti v klubskih tekmovanjih, trese mreže, osvaja lovorike, a zdi se, da brez nastopa na svetovnem prvenstvu njegovi karieri manjka smetana na torti.

Fifini igralci leta le svetovni prvaki
Poglejmo le vse izbore Fifinih nogometašev leta. Svetovna krovna organizacija nagrado podeljuje od leta 1991 naprej. Do zdaj se je še vedno pripetilo, da je nagrado prejel nogometaš, ki je postal svetovni prvak (Romario, Zinedine Zidane, Ronaldo in Fabio Cannavaro).
Fifini igralci leta od leta 1991 naprej, ko so bili odigrani SP-ji:
LetoNogometaš Reprezentanca Klub
1994Romario Brazilija Barcelona
1998Zinedine ZidaneFrancija Juventus
2002Ronaldo Brazilija Real Madrid/Inter
2006Fabio Cannavaro Italija Real Madrid/Juventus

Pri zlati žogi le ena izjema
Podoben občutek da tudi pregled dobitnikov zlate žoge. Omenjena nagrada ima bogato tradicijo, saj je bila prvič podeljena že leta 1956. Število ujemanj je tu sicer bistveno manjše, a razlog se skriva v tem, da je športna revija France Football to nagrado do leta 1995 delila le evropskim nogometašem. Ko sta na svetovnih prvenstvih zmagovali Brazilija in Argentina, velezvezdnika Pele in Diego Maradona nista imela možnosti za zlato žogo. Na zadnjih treh svetovnih prvenstvih, ko so tudi Neevropejci v "igri", je nagrada venomer romala v roke članu moštva svetovnih prvakov. Edina evropska izjema se je zgodila leta 1974, ko so svetovni prvaki postali Zahodni Nemci, zlato žogo pa je prejel Johan Cruyff. A tudi Nizozemec se je moral za nagrado na SP-ju krepko potruditi, s tulipani je klonil šele v finalu. Tisto leto je 2. mesto v izboru za zlato žogo pripadlo svetovnemu prvaku Franzu Beckenbauerju.
Dobitniki zlate žoge od leta 1956 naprej, ko so bili odigrani SP-ji:
LetoNogometaš Klub Reprezentanca Svetovni prvak
1958Raymond KopaReal Madrid Francija Brazilija
1962Josef MasopustDukla Praga Češkoslovaška Brazilija
1966Bobby CharltonManchester United Anglija Anglija
1970Gerd MüllerBayern München Zahodna Nemčija Brazilija
1974Johan CruyffBarcelona Nizozemska Zahodna Nemčija
1978Kevin KeeganHamburg Anglija Argentina
1982Paolo Rossi Juventus Italija Italija
1986Igor BelanovDinamo Kijev Sovjetska zveza Argentina
1990Lothar MatthäusInter (Zahodna) Nemčija Zahodna Nemčija
1994Hristo StojčkovBarcelona Bolgarija Brazilija
1998Zinedine ZidaneJuventus Francija Francija
2002RonaldoReal Madrid Brazilija Brazilija
2006Fabio CannavaroReal Madrid Italija Italija

Za konec ponujamo le še izbor Daily Maila, ki je izbral 50 najboljših nogometašev, ki niso nikoli igrali na svetovnih prvenstvih.











10. Redko se pripeti, da brez svetovnega prvenstva ostane tako uspešen igralec in član tako močne reprezentance, kot je Bernd Schuster. Leta 1980 je z Zahodno Nemčijo postal evropski prvak, a se je pri 24 letih skregal z vodstvom tamkajšnje nogometne zveze. Vrsto let je igral v Španiji. Državni prvak je tako postal z obema velikanoma (Barcelona in Real Madrid), z Atleticom Madridom pa je dvakrat osvojil kraljevi pokal. Po koncu kariere je šel med trenerje, leta 2008 je z Realom postal španski prvak. Foto: EPA
9. Irec Liam Brady se je na Otoku izoblikoval v dresu Arsenala, s katerim je leta 1979 osvojil FA-pokal. Nato je sedem let igral v Italiji, največ uspeha je žel v Juventusu, s katerim je bil dvakrat italijanski prvak. Za Irsko je odigral 72 tekem. Leta 1988 bi moral zaigrati na Euru, je bil poškodovan. Sredi kvalifikacij za SP 1990 v Italiji se je poslovil od reprezentance. Ko se je Irski uspelo prebiti na SP, se je želel vrniti v izbrano vrsto, a ga selektor Jack Charlton ni želel njej, ker ni dokončal kvalifikacij. Foto: EPA
8. Valentino Mazzola je bil član legendarnega Torina, s katerim je osvojil štiri naslove italijanskega prvaka. Na svetovnih prvenstvih nikoli ni igral. Na začetku kariere je bila za to kriva druga svetovna vojna, morebiten nastop na SP-ju 1950 pa je preprečila njegova smrt. Umrl je 4. maja 1949, ko je v letalski nesreči blizu Torina umrlo 31 ljudi, med katerimi je bilo 18 nogometašev Torina. Foto: EPA
7. Eric Cantona je blestel v dresu Manchester Uniteda, s katerim je v petih letih osvojil štiri naslove angleškega prvaka. V francoski reprezentnci je igral v času "suše", saj se galskim petelinom v letih 1990 in 1994 ni uspelo prebiti na svetovno prvenstvo. Leta 1998 so bili Francozi prvaki na svojem svetovnem prvenstvu, a Cantona je že tri leta prej izpadel iz reprezentance, saj je Aime Jacquet ekipo raje gradil okoli Zinedina Zidana in ne več okrog Cantonaja. Foto: EPA
6. Duncan Edwards velja za enega najbolj nadarjenih angleških nogometašev. Z Manchester Unitedom je v 50 letih osvojil dva naslova angleškega prvaka, a nato doživel podobno usodo kot Mazzola, saj je umrl v letalski nesreči, star le 21 let. Foto: EPA
5. Ian Rush velja za legendo Liverpoola, saj je za rdeče dosegel rekordnih 346 zadetkov, petkrat je bil državni prvak, dvakrat pa evropski. Za Wales je odigral 73 tekem, a se mu nikoli ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo. Foto: EPA
4. George Weah je tresel predvsem v dresih Monaca, PSG-ja in Milana. Leta 1995 je kot prvi Neevropejec prejel zlato žogo, razglasili so ga za afriškega igralca stoletja, a v dresu Liberije nikoli ni imel priložnost zaigrati na SP-ju. Za svojo domovino je nastopil na 60 tekmah. Najbliže SP-ju je bil leta 2002, ko je Liberiji za nastop na SP-ju zmanjkala ena sama točka. Po koncu kariere se je podal v politiko in tudi kandidiral za predsednika države. Leta 2005 je celo prejel največ glasov v 1. krogu, v 2. pa je več glasov prejela Ellen Johnson Sirleaf. Foto: EPA
3. Ryan Giggs deli podobno usodo kot Ian Rush, saj se z Walesom nikoli ni prebil na SP. Zato mu gre toliko bolje na klubski ravni, saj je z Manchester Unitedom osvojil 11 naslovov angleškega prvaka. Je edini, ki je zadel v vseh 18 sezonah Premier League. Foto: EPA
2. George Best je še ena legenda Manchester Uniteda, ki nikoli ni igral na SP-ju. Z rdečimi vragi je postal tako državni kot evropski prvak, v dresu Severne Irske pa nikoli ni bil blizu svetovnega prvenstva. Foto: EPA
1. Alfredo Di Stefano velja za najboljšega nogometaša, ki nikoli ni igral na svetovnih prvenstvih. Velja za legendo Reala, s katerim je osvojil osem španskih in kar pet evropskih naslovov prvaka. A kruta usoda ga je oddaljila od nastopa na SP-jih. Leta 1950 Argentina ni želela sodelovati, enako se je zgodilo tudi štiri leta pozneje. V tem času je odigral nekaj tekem v dresu Kolumbije, ki pa jih Fifa ne priznava. Leta 1956 je prevzel državljanstvo Španije in igral v kvalifikacijah za SP 1958, a se Španiji ni uspelo uvrstiti na SP. Španiji je nato pomagal do uvrstitve na SP 1962, a se je tik pred tekmovanjem poškodoval. Foto: EPA