Olimpijske igre Ciudad de Mexicu 1968, 16. oktober. Podelitev medalj najboljšim šprinterjem v teku na 200 metrov. Na najvišji stopnički je stal Američan Tommie Smith, na najnižji njegov rojak John Carlos. Prvi je imel dvignjeno desnico, drugi levico. Pogleda usmerjena v tla. Oba sta imela stisnjeno pest. V črni rokavici. Podoba, ki je zaznamovala boj temnopoltih Američanov za enakost v svoji domovini. Pred njima pa je na drugi stopnički stal Avstralec Peter Norman, ki je enako kot preostala atleta na prsih nosil značko "olimpijskega projekta boja za človekove pravice."

Prvi atlet, ki je premagal mejo 20 sekund
Dogodek je še vedno tako čustveno močan, da je večina preostalih ostala v meglenem spominu. Večina je pozabila, da se je Tommie Smith v polfinalu lažje poškodoval. Večina je pozabila, da je nato v finalu postavil svetovni rekord, postal je sploh prvi atlet, ki je prebil magično mejo 20 sekund (19,83). Njegov rekord je veljal kar 11 let, dokler ga na istem prizorišču ni podrl Pietro Mennea.

Rojak ju je izključil iz iger
Večina pa je pozabila tudi na negativne posledice, ki jih je zakrivil takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage. Edini ameriški predsednik Moka je atleta izključil iz iger zaradi mešanja politike in športa. Zgodovina istega Averyja Brundaga sodi negativno, saj se je leta 1936 kot vodja ameriške olimpijske delegacije silovito boril proti morebitnemu bojkotu iger, ki jih je politika Adolfa Hitlerja in nacizma še kako prežemala.

"Borili smo se za enakopravnost"
Smith se po 44 letih spominja posledic dogodka: "Večina javnosti nas je sprejela zelo negativno, vsi so nas obsojali. Očitali so nam, da olimpijske igre niso prizorišče za politiko. A olimpijske igre niso nič drugega kot politika. Mi smo se borili za pravice. Borili smo se za enakopravnost."

Carlos: "Gesta je dajala moč"
Do enakopravnosti pa je moralo miniti ogromno časa. Atleta sta se po koncu kariere morala preživljati kot varnostnika in vrtnarja. Prepričana sta, da ju je družba dokončno sprejela šele v novem stoletju. "Podoba podelitve medalj je bila zelo močna. Dajala je energijo, motivacijo in moč tistim. S tem so v sebi lahko odkrili pogum," pa se dogodka in njegovega pomena zaveda Carlos.

Revščina in krivice so povsod po svetu
John Carlos je takoj po podelitvi povedal, da je to naredil za temnopolte Američane, po skoraj pol stoletja pa je prepričan, da črna rokavica ne simbolizira le boja za pravice temnopolitih: "Tam nisem stal kot temnopolt človek, ki bi bil zaskrbljen zaradi revščine le v ZDA. Na svetu je ogromno ljudi različnih ras, ki se morajo boriti za svoje pravice in premagati revščino. Gesta je univerzalna."

Minilo je skoraj pol stoletja, a simbol ostaja. Črna rokavica tudi danes govori o revščini in krivicah marsikje po svetu ...