Seveda bo moral 32-letni Brežičan dva dni prej, v petek, 3. avgusta, opraviti še s kvalifikacijami, uspeh katerih pa zanj ne bi smel biti vprašljiv. Letos sicer ne blesti - 77,35 m z mitinga v Velenju je njegov najboljši izid, kar ga uvršča okoli 30. mesta na svetu.

Toda Kozmus iz češkega Nymburka, kjer se bo skupaj s trenerjem Primožem Četrtičem pripravljal do 28. julija, sporoča, da olimpijskega naslova ne bo dal tako zlahka iz rok. V preteklosti je namreč že dokazal, da je mož za velike tekme, iz katerih se v zadnjih petih letih še ni vrnil praznih rok.

Zakaj ste se odločili, da zaključne priprave opravite v češkem Nymburku?
Zaradi tega, ker imam tukaj mir, da se lahko 100-odstotno posvetim treningu.

Na začetku junija ste se odločili, da boste nadaljevali pot proti Londonu brez trenerja Marjana Ogorevca. Kako zdaj, z nekaj časovne razdalje gledate na to potezo?
Nisem se strinjal z načinom dela, zato je bila logična poteza, da sem prekinil sodelovanje z njim. Delam po svoje, rezultat na olimpijskih igrah pa bo povedal, ali smo se odločili prav ali ne.

77,35 metra z mitinga v Velenju je vaš najboljši letošnji izid. Lani ste z 79,39 m osvojili bron na svetovnem prvenstvu v Daeguju. Madžar Krisztian Pars je pred dnevi v Helsinkih postal evropski prvak z 79,72 m. Koliko bo po vašem mnenju treba vreči v Londonu za medaljo in koliko za zlato?
Tekma bo zagotovo na visoki ravni. Za medalje bo treba vreči kladivo preko 80 metrov, za zlato pa preko 82 metrov.

Koliko ste sposobni vreči kladivo vi?
Glede na pripravljenost pričakujem mete preko 80 metrov.

Kdo je prvi favorit za zmago?
Težko je reči. Po konstantnosti sezone zagotovo Madžar Krisztian Pars, treba pa bo počakati še Beloruse, Ivana Tihona in Vadima Devjatovskega, ki sta do zdaj metala samo doma.

Kako bodo potekale vaše priprave v zadnjih tednih? Je mogoče še kaj bistvenega izboljšati?
Končujem težke trenige, torej fizično pripravljenost. Potem sledi piljenje tehnike.

Je tehniko pri vas sploh mogoče še popraviti?
Zdaj sem zelo utrujen, zato je težko nadzorovati tehnično izvedbo. Ko se spočiješ, regeneriraš, se samo 'naštela', seveda pa sem jaz tudi pozornejši pri metu.

Oktobra lani ste ob obisku olimpijskih prizorišč dejali, da je vaš cilj ubranitev zlata iz Pekinga. Ali še vedno stojite za tem? Je to - glede na dogajanje zadnjih mesecev - še realno?
Realno ni, a želja je velika. Jaz vedno merim na medalje. Veliko bo odvisno od tistega trenutka tam na tekmi. Ta pa je odvisen tudi od preostalih tekmovalcev.

Na velikih tekmah tako rekoč nikoli ne zatajite. Ste psihično izjemno močni. Računate, da se s pritiskom bolje spopadate kot tekmeci?
Preteklost je pokazala, da sem v psihični pripravljenosti boljši od drugih. Po fizični pripravljenosti ne morem računati na najvišja mesta, po psihični pač. Odvisno je seveda tudi od drugih, kako bodo odtekmovali.
Potem ko sta se s trenerjem Ogorevcem razšla, je v eni od izjav dejal, da v nasprotju s Pekingom ne živite več samo za atletiko, ampak ste zdaj tudi družinski človek in poslovnež. Kako torej usklajujete športne in družinske oziroma poslovne obveznosti?
Vse je še vedno podrejeno športu. Družina se mi prilagaja, sponzorji se mi prilagajajo, tako da ne bi rekel, da je to ovira.

Kako se borite proti 'zasičenosti' s treningi?
Za zasičenost ni časa. Gre za rutino: trening-počitek, trening-počitek. Ciklus se drži. Ko je tak motiv, kot so olimpijske igre, to ni problem.

Kakšni so vaši načrti po Londonu?
Kariero bom zagotovo nadaljeval. Verjetno pa bom po olimpijskih igrah končal sezono in se posvetil stvarem, ki sem jih do zdaj nekoliko zapostavljal.

Manjka vam še evropski naslov. Ga boste napadli?
Zagotovo. Evropsko prvenstvo je čez dve leti in cilj je, da vzamem še to lovoriko.