Po mnenju poznavalcev znanstvenikom do začetka iger še ne bo uspelo. Čeprav nihče ni prepričan, ali genski doping že obstaja ali ne, pa že teoretične možnosti, da bi ljudje privolili v spreminjanje DNK za povečanje moči in vzdržljivosti, zelo strašijo športne delavce. "Danes še nimamo testa, ki bi dokazal zlorabo genskega dopinga. Če bi, denimo, na letošnjih olimpijskih igrah v sprintu na 100 metrov zmagal gensko spremenjeni športnik, tega ne bomo vedeli. Vsaj takoj ne," je dejal filozof, ki se ukvarja z bioetiko, Andy Miah.

DNK se vbrizga v žilo
"Čez nekaj let pa bo, prepričan sem, možno tudi s testom dokazati zlorabo genskega dopinga in takrat bomo morali v primeru pozitivnih testov razmišljati o razveljavitvi dosežkov in odvzemu kolajn," je še dejal Miah. V teoriji bi si športniki lahko v telesa prek prenašalca, npr. virusa, vbrizgali v laboratorijih predelano dezoksiribonukleinsko kislino (DNK), ki bi spodbudila proizvodnjo hormonov za rast mišic ali rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik do mišic. Virus kot prenašalec deluje na način, da v človeške celice "vgradi" svoj DNK oziroma dedni zapis, celice pa se nato množijo z drugim zapisom.

Znanstvenike skrbijo teoretične možnosti
"Zdravemu športniku bi lahko malo spreminjal gene in ga razvil v še močnejšega in boljšega, o tem sem prepričan," je dejal zdravnik Don Catlin, goreč borec proti prepovedanim sredstvom in eden izmed ustanoviteljev prvega protidopinškega laboratorija v ZDA. "Sicer za zdaj sam še ne vem zagotovo za kakšen tak primer, a dejstvo je, da me nihče ne bo poklical in mi sam povedal, kaj se dogaja. Zelo nas skrbi že zato, ker obstajajo teoretične možnosti. Prepričani smo, da bodo športniki poskušali zmagovati tudi na tak način in verjetno že poskušajo," je še dejal Catlin.

Genski doping prepovedan že leta 2003
Svetovna protidopinška agencija (Wada) je sicer genski doping prepovedala že leta 2003 in zapravila milijone dolarjev za razvoj testa, s katerim bi lahko odkrivali zlorabe. "Zaposlili smo številne specialiste genske terapije z vsega sveta in na razvijanju tovrstnih preizkusov delamo že od leta 2002," je dejal direktor Wade, David Howman, ter dodal, da "še ni dokazov, da bi športniki uporabljali manipulacijo genov". Za zdaj.

V urinu bi se dalo odkriti tuji DNK
"Nihče ne pozna primera zlorabe, vendar to še ne pomeni, da se ne dogaja. To je težava z dopingom na splošno. Ne ve se, s čim vsem si športniki pomagajo do boljših rezultatov," je dejal Miah, znanstvenik Alun Williams pa je dodal: "Z obstoječimi testi so možnosti, da bi v krvi ali urinu športnikov odkrili tuji DNK, enake temu, da bi v kupu sena lahko našli šivanko. A v naslednjih letih bo mogoče tudi to."

Po novih pravilih Wade lahko laboratoriji vzorce krvi in urina olimpijcev hranijo osem let, kar pomeni, da jih bodo lahko pozneje testirali tudi na genski doping. Če bodo seveda razvili ustrezne teste. Na igrah v Londonu računajo, da bodo opravili več kot 6.000 dopinških testov.