Vso dolgo in bogato kariero je bila Debevčeva paradna disciplina trojni položaj 3 x 40 strelov z malokalibrsko puško leže, čepe in stoje. A leta so tudi pri olimpijskem prvaku iz Sidneyja 2000 in bronastemu iz Pekinga 2008 naredila svoje in lani se je odločil, da prednost dobi streljanje leže.

Konec aprila ga je doletela najhujša mogoča strelska tragedija - ukradli so mu tekmovalno puško! V naslednjih tednih je skupaj z opremljevalci znova sestavil njemu ustrezno orožje, s katerim pa se je v London podal potihoma. Še nekaj dni pred prvim streljanjem je dejal, da še zdaleč ni zadovoljen s formo. A v petek, 3. avgusta, je potrdil, da izkušnje z osmih olimpijskih iger veliko pomenijo in da še dolgo ne bo za odpis. V Rio de Janeiro 2016 si bo šel še zaslužit pokojnino!

Rajmond, opišite pot do bronaste medalje, vašega tretjega olimpijskega odličja.
Morda se je na koncu zdelo veliko lažje, kot pa je bilo v meni, kjer je vrelo. Imel sem obilo težav, da sem se mi je uspelo zbrati. V kvalifikacijah so težave povzročale tudi vremenske razmere. Bil sem malce zaskrbljen, kako bo videti v sami finalni dvorani, ki je doslej nisem imel možnosti preizkusiti. Vendar svetloba je bila izvrstna. Seveda v zaprtem strelišču ni vremenskih vplivov. Tehnično sem bil tako ali tako dobro pripravljen. Moram priznati, da je bil pulz kar precej visok. Puška ni bila ravno pri miru, vendar sem imel vse od prvega do zadnjega strela pod nadzorom.

Pred finalnim streljanjem ste delovali zelo mirno, ali je bilo tudi v resnici tako?
To je kar značilnost nas strelcev, da znamo to dobro prikriti, da se znamo dobro zbrati, da imamo hladnokrven izraz na obrazu. Najpomembneje je, kako se nam uspe zbrati sami pri sebi.

Kako ocenjujete finalni nastop, kjer niste imeli ponesrečenega poskusa?
Poudariti moram, da je v takšnih zaprtih razmerah pomembno, da imamo dobre cevi in odlične testirane naboje. Za to sem seveda poskrbel po nesrečnem dogodku, ko so mi ukradli puško. Pri tem se moram zahvaliti svojemu proizvajalcu orožja iz Nemčije in proizvajalcu iz Anglije. Prav tako se moram zahvaliti vsem, ki so mi takrat priskočili na pomoč.

Tudi nova puška je iz takega testa kot vi, za kolajne.
Lahko rečem, da je kombinacija odlična.

Kako pa samo slavje? Vaš trener Lojze Mikolič je znova potočil nekaj solza. Kaj pa vi oz. kako gledate na to vaše tretje olimpijsko odličje?
Solza že dolgo zaradi tega ne točim več. Prvič so bile seveda solze sreče pred 12 leti, zdaj pa je samo veselje.

Kako boste proslavili?
Zelo po pameti, kajti že v ponedeljek me čaka nastop v trojnem položaju, že v soboto pa obvezni uradni trening.

Kako lahko primerjate osvojena odličja?
To je prva kolajna v disciplini leže, ki sem jo, pošteno povedano, kar zanemarjal, dokler nisem ugotovil, da je to moja tržna niža, še posebej ob težavah, ki so se pojavile s starostno daljnovidnostjo. Zlata medalja je neprimerljiva, še posebej ker je trojni položaj kraljeva strelska disciplina. Kdor tukaj zmaguje, je kralj! Pri 50 m leže pridejo do izraza izredna natančnost in seveda velike izkušnje, še posebej na tako zahtevnem strelišču, kot je v Londonu.

Kakšne so te težave z daljnovidnostjo?
Tehnično gledano v položaju stoje s to mojo daljnovidnostjo potrebujem več časa, da izostrim sliko. Stoje je puška dlje nemirna, zato težko ujamem trenutek, ko se puška umiri, hkrati pa še izostrim sliko. Če ob tem piha še veter, je to zelo težko. Leže je puška tako rekoč pri miru in si lahko vzamem več časa za strel.

V finalu niste samo odbili vseh napadov zasledovalcev, ampak ste se podali tudi v lov za srebrom. Belgijca ste stiskali in stiskali ...
Imel sem to srečo, da je bil zaslon z izidi prav med mestoma štiri in tri. Lahko sem ves čas spremljal, kako stojim. Včasih je to lahko dvorezen meč. Ampak v tem primeru, ko sem povečeval razliko pred zasledovalci, je potem lažje streljati. Ko sem pred zadnjim strelom videl, da imam 1,7 kroga prednosti, sem vedel, da lahko naredim tudi napako in bom imel še vedno kolajno. Kljub temu sem ustrelil izjemno dober zadnji strel. Nisem pa seveda vedel, kako bo ustrelil Belgijec. Lahko bi imel srečo, če bi imel Belgijec težave v zadnjem strelu. Ampak izredno sem zadovoljen s tem, kako se je razpletlo.

Vam je kaj žal, da z Belgijcem nista imela na voljo vsak še enega strela?
Belgijec je rekel, da je fino, da se je tako hitro končalo, ker bi ga morda ujel. Ampak je že v redu, kakor se je razpletlo, sem izredno zadovoljen.

Ste pričakovali tako dober nastop tudi po zapletih z ukradeno puško?
Trenerju sem že lani napovedal, kakšne so moje možnosti, Lojze je bil malo skeptičen, saj sem bil vedno v ospredju v trojnem položaju. To sem dokazal že lani v Beogradu na evropskem prvenstvu, ko sem premagal tudi novega olimpijskega prvaka Martinova. Vmesne težave z ukradeno puško so me stale nekaj dobrih uvrstitev na svetovnih pokalih.

Pred tekmo niste izražali pretiranega optimizma. Ali je bil to del taktike?
Sam delujem včasih tudi malo nervozno. Četrtkov trening ni bil najboljši, vendar so bili prejšnji zelo dobri. To sem poskušal odmisliti. Očitno sem se dobro zbral, kar je izid tudi pokazal.

Že gledate proti Riu?
Ja, zagotovo. Moramo si prislužiti penzijo.

Kaj to pomeni za ponedeljkov nastop v trojnem položaju? Boste nastopili bolj sproščeni?
Zagotovo bom zdaj veliko lažje streljal. Morda bo ta sproščenost pripomogla k temu, da bo puška v stoječem položaju mirnejša, da bi to tehniko lažje izpeljal. Ob tem pogoju bi imel majhne možnosti, da se borim za finale. Več pa mislim, da bo zelo težko.

Iz Londona