že kot ena velika družina in uigravanje res ni problem," je pred olimpijskim turnirjem dejal eden nosilcev hokejske reprezentance Rok Tičar.

28-letni Jeseničan je bil junak kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre. V Minsku je zablestel na odločilni tekmi proti Belorusiji (2:3). Dosegel je oba slovenska gola v rednem delu srečanja, nato pa risom priigral drugo olimpijsko vozovnico, ko je odločil zmagovalca v tretji seriji kazenskih strelov.

Odlični center udarne napadalne trojke JTS (Žiga Jeglič – Tičar – Robert Sabolič), ki je zdaj član kluba iz Lige KHL Sibira iz Novosibirska, je bil nosilec igre reprezentance že pred štirimi leti, ko so risi debitirali med olimpijsko elito. V Sočiju so navdušili z uvrstitvijo v četrtfinale. Nasprotniki v skupini so v Pjongčangu enaki kot v Rusiji. Najprej jih v sredo čaka dvoboj z ZDA, nato sledi v petek dvoboj z Rusijo, ki igra pod olimpijsko zastavo, zatem pa se bodo v soboto pomerili še s Slovaško. Po skupinskem delu hokejiste čaka vsaj še ena tekma.

Hokejska reprezentanca je drugič zapored udeleženka olimpijskih iger. Kar je uspelo tej generaciji, je res nekaj neverjetnega. Se strinjate?
Seveda. Super je, res. Zdaj smo že nekaj dni tukaj. Preselili smo se v olimpijsko vas, tako da vse poteka po načrtu. Opravili smo že tudi nekaj treningov, imeli fotografiranje in te stvari. Za zdaj zelo uživamo, hkrati pa se tudi pripravljamo na prvo tekmo.

Že nestrpno pričakujete uvodno?
Ja, zdaj jo pa res že nestrpno pričakujemo. Je pa ostalo še nekaj časa, da se ustrezno pripravimo in se malce spočijemo.

Nasprotniki so v skupinskem delu isti, kot so bili v Sočiju. Razliki sta le, da ni hokejistov iz Lige NHL in da bo Rusija, na primer, igrala pod olimpijsko zastavo.
Čeprav ni najboljših igralcev iz NHL-a, so tu vseeno vse reprezentance zelo močne. Vsi se bodo poskusili dokazati in vsi znajo igrati hokej. Razlike so v hokeju danes zelo majhne. Zagotovo pa vsak, ki se malo spozna na hokej oziroma ga spremlja, ve, da imajo Rusi od zasedb, ki so prišle sem, najmočnejšo ekipo. ZDA bolj malo poznamo. No, vsaj jaz. Poznam le tiste, ki igrajo v Ligi KHL. Za Slovake pa bom rekel, da so, vsaj po mojem mnenju, kar malce presenetili z izborom reprezentance. Toda jasno je, da njihov selektor že ve, kaj je izbral in pripeljal sem ter zakaj. Tudi na zadnjem turnirju izziva so pokazali kar dobre igre. Bomo med olimpijskim turnirjem, preden se pomerimo z njimi, videli, kako igrajo in kaj zmorejo.

Omenili ste močno rusko zasedbo, ki jo dobro poznate iz Lige KHL. So tudi za vas Rusi glavni favoriti za zlato? So morda v vlogi Kanadčanov z zadnjih nekaj turnirjev?
Ja, zagotovo so. Po mojem mnenju je Liga KHL najboljša v Evropi oziroma najboljša na svetu poleg NHL-a. Večina ruskih igralcev prihaja le iz dveh klubov, tako da se zelo dobro poznajo. To je njihov velik plus, saj se jim ni treba veliko uigravati. Poleg tega pa so zares sami odlični in zelo kakovostni hokejisti. Zelo dobro so se pripravili. Zato so tudi deset dni prej zaključili ligo in mislim, da je njihov cilj povsem jasen.

Dobra uigranost je tudi vaša prednost. Jedro reprezentance se v zadnjih letih ne spreminja in že dolgo časa igrate skupaj. Ste se hitro "začutili" tudi tokrat?
Zagotovo. Da že toliko časa igramo skupaj, je tudi pri nas velik plus. Smo že kot ena velika družina. Odlično se poznamo in uigravanje ni problem. Nazadnje smo se sicer dobili novembra, ko smo odigrali turnir v Parizu, a nič zato. Prišlo smo sem, naredili trening in takoj odigrali tekmo proti Južni Koreji. Kljub temu da je bila pot zelo dolga, noge in glava utrujene, nismo odigrali slabe tekme. Zdaj je že vse bolje. Bili smo tudi na otvoritveni slovesnosti, kar je bilo zelo lepo. Predvsem zame, ker se je v Sočiju zaradi bolezni nisem udeležil. Zdaj se počasi usmerjamo v normalne in mirnejše tirnice. Pripravljamo se na tisto, po kar smo prišli.

Čeprav ste bili že v Sočiju, je bilo torej tudi tu nekaj novega za vas. Lahko morda primerjate Pjongčang s prejšnjimi igrami?
Moram reči, da nisem vedel, kaj naj pričakujem od otvoritvene slovesnosti. Zame je bilo vse skupaj zelo čustveno. Prvič sem doživel res pravi olimpijski duh in sem bil navdušen. Na hitro so se mi vrnili spomini še s prvega kvalifikacijskega turnirja iz Vojensa na Danskem in potem Sočija ter Minska. Zdaj smo tukaj in res je vse skupaj izjemna stvar. Drugače pa, če primerjam, mi je mogoče za zdaj tukaj vse še boljše. Vse skupaj je na zares vrhunski ravni, od olimpijske vasi do dvoran. Mogoče je edino majčkena pomanjkljivost, da se je treba do dvorane kar nekaj časa peljati, a nič zato. Meni je za zdaj vse zelo všeč in se zelo dobro počutim.

Omenili ste oba kvalifikacijska turnirja za igre, najprej Vojens za Soči in potem še Minsk za Pjongčang. V Belorusiji ste bili junak odločilnega dvoboja. Je bila to vaša najboljša tekma v reprezentančnem dresu, morda v karieri?
Res, mogoče celo najboljša tekma v karieri. Res je bila neverjetna tekma, zgodovinska, in zdaj smo zopet med olimpijsko elito. Od prvega do zadnjega smo garali na tisti tekmi in tudi na prejšnjih dneh. Že v Vojensu je bil neverjeten ekipni duh. Tega ne more narediti noben posameznik. Za to so potrebni vsi igralci, strokovno vodstvo, preostali štab … Res smo si zaslužili, da smo znova tu.

Že v Sočiju ste pokazali, da na igre niste prišli le sodelovat, ampak resno tekmovat. Bili ste konkurenčni in z izjemnimi igrami prišli do neverjetnega preboja v četrtfinale. Verjamete v ponovitev takšne olimpijske pravljice?
Točno tako, v Soči smo prišli igrat in bili konkurenčni. Vedno si je treba postaviti cilj. Samo tako smo lahko uspešni. Tudi zdaj smo si postavili cilj, se pravi, poskusiti narediti isti rezultat kot v Sočiju. Vemo, da imamo vse v svojih rokah. Pripravljeni smo, spočiti tudi vedno bolj. Še nekaj časa je do prve tekme. Do takrat bomo pripravljeni in primerno nabrušeni.

Hokejski turnir je vrhunec olimpijskih iger. Je tudi vrhunec oziroma zdaj že vrhunca vaše kariere?
Seveda je. Gre vendarle za tako veliko stvar. Ko sem bil majhen in sem doma z očetom ter mamo gledal olimpijske igre, ko so na njih igrali izjemni igralci, kot so Joe Sakic, Steve Yzerman, Paul Kariya in na primer številni ruski hokejisti, si nikoli nisem mislil, da bom tudi jaz kdaj zaigral na olimpijskem turnirju. V Sočiju se nam je vsem uresničila ta velika želja. Zdaj se je ponovila. Razmeroma sem še dovolj mlad, da bi lahko na primer "zborbal" še za recimo dva olimpijska nastopa, potem bomo pa videli (smeh, op. a.).

V Sočiju ste bili hokejisti nekakšen vezni člen slovenske odprave, ko ste navijali za druge slovenske športnike in skrbeli za dobro voljo. Si boste tudi tu ogledali kakšno drugo tekmo?
Ja, se dogovarjamo med sabo, kaj bi šli gledat, če bo kakšna priložnost. Morda v ponedeljek. Potem se je pa res treba povsem osredotočiti in pripraviti na naše tekme.

Iz Pjongčanga