Šport je v drugem valu epidemije spet doživel stroge omejitve, izjema so le profesionalni športniki. Dvorane in fitnesi so za mlajše selekcije zaprti, prav tako bazeni in ‒ če nimaš te sreče, da živiš v pravi regiji ‒ smučišča ter skakalnice. Mladi plavalci so v še posebej nehvaležnem položaju, saj brez vode lahko samo še nazadujejo. Starši nadarjenih slovenskih plavalcev so zato na Ministrstvo za šport poslali pismo, v katerem pozivajo k dovoljenju za uporabo bazenov tudi za treninge najboljših kadetov in mladincev (vsaj po najboljših 16 v vsaki kategoriji).

Plavalec brez vode je res kot riba na suhem
"Zavedamo se, da je težava pri vseh športih, a vendarle je pri plavalcih to še posebej pereče. Atleti morda lahko nekako nadomestijo trening s tekom v naravi, nogometaši naredijo kakšen trening z žogo, medtem ko so plavalci brez vode popolnoma nemočni. V spomladanskem valu je bilo tako več kot dva meseca, zdaj so na suhem od 22. oktobra. Želimo, da bi za začetek vsaj najboljšim v svojih kategorijah omogočili možnost napredka in razvoja, da lahko sledijo svojim sanjam. Po zagotovilih PZS-ja v javnem pismu predsednika bi bili plavalci v reprezentančnem mehurčku in prepričani smo, da bi bilo to varneje kot nakupovanje v trgovinah. Da klorirana bazenska voda ni okolje, kjer bi se virus lahko širil, je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija na svoji spletni strani," nam je povedal Miha Lipovec, eden od 43 staršev mladih plavalcev, ki so podpisali pismo.

Kot bi v vodo vrgel opeko
Z odlokom so tako dobili dovoljenje za trening le športniki svetovnega, olimpijskega in perspektivnega razreda ter članska moštva. Mladi reprezentanti so ostali brez vode. "To bi lahko ogrozilo tudi kariere mladih plavalcev, saj bodo izgubili stik s konkurenco. V Srbiji imajo na primer še vedno tekmovanja, pred kratkim je potekalo državno prvenstvo za mlajše kategorije," pravi Lipovec, ki je ponazoril, kaj pomeni daljša odsotnost plavanja: "Ko so otroci maja po dveh mesecih spet prišli v bazen, so trenerji rekli, da je bilo prvih 14 dni videti tako, kot bi v vodo vrgel 'cegle', roke in noge so bile težke, niso imeli občutka za obrate, skoke ... "

PZS si je zamislil reprezentančne mehurčke
Pri PZS-ju imajo pripravljene vse protokole, že poleti pristojne službe niso imele nobenih pripomb na izvedbo treningov in tekem. Zamislili so si tako imenovane reprezentančne mehurčke. Gre za tri lokacije, posebej za vsako starostno kategorijo (kadeti, mladinci, člani). V dogovoru s Kliniko Golnik bi poskrbeli za testiranje vseh udeležencev v mehurčkih, preden bi vanje vstopili. Ker je bazen bolj kot ne prazen in je na voljo še dovolj terminov, bi jih zlahka razporedili v več skupin, vsak bi lahko plaval na svoji progi in bil oddaljen od soplavalcev dva metra, so o varnosti takšnih priprav prepričani pri PZS-ju.

Dabanović: pri NZS-ju bi lahko storili več
Tudi mladi nogometaši bi radi spet trenirali, vodja nogometne šole pri Aluminiju Mladen Dabanović poudarja, da bi se vsaj mladinci, ki so že na pol profesionalci, morali vrniti na igrišča. "Pogrešam neki načrt od panožnih zvez ali olimpijskega komiteja, kako bi lahko čim prej spet normalno delovali. NZS zapostavlja to problematiko. Prva liga se nadaljuje, preostali pa nimajo informacij, kako naprej. Nobenega načrta ni, nobene luči na koncu predora. Nogometna zveza Slovenije je tako močna organizacija, da bi lahko že ob prvem valu naredila strokovno skupino, ki bi se ukvarjala le s to problematiko in tudi z nižjimi ligami, ne le s Prvo ligo. Tako močni so, da bi lahko prišli blizu vladnim odločevalcem, da bi imeli vsaj možnost predstaviti problematiko treniranja."

Nevarnost, da bo luknja v več generacijah
Kako se bodo strogi ukrepi, zaradi katerih mladi športniki ne morejo trenirati, poznali na njihovi športni poti? "Ravno nasprotno je kot v šoli, kjer največ izgublja prva triada. Otroci v starosti 9 do 11 let pri nogometu ne bodo veliko izgubili, sploh če se njihovi starši ukvarjajo z njimi. Največja težava je pri tistih, ki se poskušajo vključiti v članski nogomet. V kadetski in mladinski ligi so v letu 2020 odigrali le pet krogov, realizacija treningov je 30- do 50-odstotna. Ti rodovi, ki se vključujejo v članski nogomet, so problematični. Lahko bi izgubili tri generacije igralcev in bi imeli luknjo v generacijah 2002, 2003 in 2004. Vedeti moramo, da v mladinskem nogometu že zdaj zaostajamo od 20 do 30 odstotkov proti najrazvitejšim, torej Nemcem, Angležem, Italijanom ... Razlika se bo še povečala in mlade reprezentance bodo imele v prihodnje težave, če jih hitro ne spravimo v delni trening in tekmovanja."

Vzor bi lahko bili Angleži
Mladen Dabanović skupaj s Sanelom Konjevićem opazuje, kako so se tega lotili v Angliji: "Radi bi pripravili program oziroma načrt, kako vrniti otroke k nogometu. Če nihče v Evropi ne bo treniral, seveda ne bomo silili z glavo skozi zid, če pa se lahko sprejmejo ustrezni protokoli, potem ‒ zakaj ne? Za najmlajše seveda še ne pričakujem, da bi šli kmalu v dvorane na trening, kadete in mladince pa bi lahko spravili v pogon. Naj pa ob tem poudarim, da mora biti varnost na prvem mestu. Tega se zavedamo in to je lahko širok problem. V Kidričevem se na primer veliko otrok pripelje z avtomobilom, pripeljejo jih dedki in babice, vse to je treba imeti v mislih, da ne bi slabšali epidemiološkega stanja. Treba je biti pazljiv, nočemo pa biti čisto zadnji, za katere bodo odpravili ukrepe. Če imajo vsi svoje predstavnike, ki pritiskajo na vlado, bi lahko imeli tudi športniki večjo vlogo," še dodaja Dabanović.

SK Mengeš: na treningih največ trije
V malo boljšem položaju so individualni športniki na prostem. Pri skakalnem klubu Mengeš tudi med epidemijo trenirajo, vendar v manjših skupinah. "Na treningu sta le dva ali največ trije skakalci. Delamo predvsem vaje za gibljivost, koordinacijo, imitiramo prave skoke na skakalnici. Treba se je znajti, veliko smo na rolerjih, ki so odličen pripomoček za vaje za koordinacijo in ravnotežje," nam je povedal trener Aleš Selak (vzgojil je tudi Anžeta Laniška), ki se ne boji, da bi zaradi epidemije njegovi varovanci izgubili stik z najboljšimi: "Nenehno treniramo v prepričanju, da so skakalci dobri. V mlajših kategorijah je tako, da kdor verjame vase, je zadovoljen, kdor je zadovoljen, pa mu gre dobro. Predvsem želimo skakalcem vcepiti voljo, pripadnost ... Pomembno je, da vsak sam pridobi delovne navade, ne pa, da samo čakajo. Gre za dolgotrajni proces. Tudi Anže (Lanišek) še zori ..."

Bojijo se umika lokalnih sponzorjev
Zaradi previsokih temperatur skakalnice v Mengšu trenutno še ne morejo zasnežiti, mlajši od 15 let pa ne smejo na skakalnico v Kranj ali v Planico, ostati morajo v svoji občini oziroma regiji. "Upam, da bomo imeli v letošnji sezoni vseeno tekmovanja," je optimističen Selak, ki več težav vidim pri pokroviteljih: "Manjši klubi sponzorskih sredstev ne dobivamo od multinacionalk, ampak od lokalnih obrtnikov. Gre za njihovo dobro voljo in za to sem jim neizmerno hvaležen. V tej krizi je logično, da dajejo prednost ohranitvi delovnih mest in tudi jaz jim rečem: ne imejte slabe vesti, najprej rešujte svoje podjetje, čeprav imate z nami sklenjeno pogodbo." Pred novim letom bodo člani skakalnega kluba Mengeš doma in v bližnji okolici denar poskušali dobiti tudi s koledarji, ki jih bodo nosili po hišah. Natisnili so 1500 izvodov koledarja.