Prejšnji konec tedna so gledalci na stadionu ZŠD v Ljubljani lahko brezskrbno uživali v ragbijski predstavi med slovensko in bolgarsko izbrano vrsto. Z zmago (43:17) so encijani vknjižili želenih pet točk, si zagotovili obstanek v skupini 2C v pokalu narodov in tako izpolnili vse zadane športne cilje.

Ragbi pregnal apatijo do ljubljanskih športov
V času, ko je v prestolnici v športnih krogih čutiti ogromno apatije, je bilo nadvse osvežujoče biti del spektakla, ki si ga je na tribunah ŽAK-a ogledalo kar 2.500 ljudi. Seveda pa so največ pozornosti poželi angleški bratje slovenskih korenin, ki so s svojimi reprezentančnimi soigralci pomagali ragbi približati širši slovenski javnosti. Po uspešno izvedenem projektu smo se pogovorili s sekretarjem Rugby zveze Slovenije Ivanom Ščekom, ki je med drugim spregovoril tudi o neposrednih dogodkih po sobotni zmagi, načrtih za prihodnost in o primernem stadionu za ragbijske tekme v Ljubljani.
Zunaj igrišča nežni, na igrišču grobi
Bratje Skofič, ki so v slovenski (športni) javnosti poskrbeli za pravcato evforijo, so v času priprav na reprezentančno tekmo bivali pri Ščeku. "Brate Skofič so fantje in dekleta, s katerimi sodelujemo iz študentske sekcije društva za marketing, 'zapakirali' kot neke superjunake, ki nas rešujejo v težkih časih. To je zgodba za množice. Zunaj igrišča so uglajeni, nežni in prijazni z otroki, na igrišču pa močni in nepremagljivi. Bratje popolnoma prikazujejo resnične vrednote ragbija, ki so močno povezane z družino, častjo in ponosom. To smo lahko širši javnosti prikazali na izreden način. Nekaj takega bo v ragbiju v Sloveniji skoraj nemogoče ponoviti, ampak dovolj je, da so si zaradi te evforije kakšni otroci in najstniki našli idole, mame pa izbrale, v kateri šport želijo vključiti sina oziroma kakšen naj postane," je dejal Šček.
Ni denarja za potne stroške iz Anglije
Najkoristnejši igralec sobotne tekme Max Skofič je za MMC poudaril, da se bo, če bodo našli čas, z brati v prihodnosti z veseljem odzvali novemu reprezentančnemu povabilu. Vsekakor so bili bratje za reprezentanco velika okrepitev, na RZS-ju bodo njihove udeležbe na prihodnjih tekmah izjemno veseli, a tu se pojavijo težave. "Rekli so, da so na voljo, ko nimajo drugih obveznosti, in da bi z veseljem še naprej igrali za reprezentanco, vendar imamo tukaj težavo, saj trenutno ni na voljo dovolj denarja za njihove potne stroške. Tokrat so bratje Skofič prišli na svoje stroške, mi pa še nimamo sredstev, da bi jih redno klicali. Iščemo pokrovitelja, ki bi prispeval za njihovo pot in tako omogočil naši reprezentanci napredovanje. Radi bi jih uporabili že konec maja na evropskem prvenstvu v Solunu v olimpijski disciplini 'sevens'. Menimo, da bi z njimi lahko prišli do prvega mesta v skupini, za kaj več pa se pustimo presenetiti," z optimizmom v prihodnost zre Šček.

Ragbijska tradicija: po tekmi na večerjo
'Nogomet je džentelmenski šport, ki ga igrajo huligani, ragbi pa je huliganski šport, ki ga igrajo džentelmeni.' To je stari rek - znova je postal slaven po filmski drami Invictus leta 2009 -, ki, kot kaže, z vidika igralcev ragbija še kako drži. Po tekmi so namreč slovenski igralci rajali pred in z navijači, dali so si duška. Nastavljali so se fotografskim objektivom in nadvse uživali v odličnem vzdušju, ki ga je pripravila 2.500-glava množica, po pogovoru z novinarji pa so se hitro odpravili v slačilnico, kjer so se uredili in pripravili na večerjo. Šček je pojasnil: "Po tekmah ragbija gremo vsakič skupaj z nasprotnikom na večerjo - banket. To je ena izmed starih in plemenitih tradicij ragbija. V nobenih drugih športih ni običaj, da bi se ekipi, ki sta se grobo spopadli na igrišču, po tekmi oblekli v srajce, suknjiče, kravate in skupaj pomešani večerjali ter se prijateljsko pogovarjali med seboj. To je ragbi!"
Pri organizaciji so se učili sproti
Na RZS-ju so imeli sobotni dogodek v mislih že okoli pol leta, natančneje od tekme s Ciprom, ko so ugotovili, da je zaradi izjemnega obiska njihov oval v Guncljah preprosto premajhen. "Čeprav smo vsi prostovoljci, je bilo vloženega ogromno truda. Zaradi pisanja diplome in absolventskega statusa sem si lahko vzel 1-2 meseca le za to tekmo. Za vse skupaj je bilo porabljenega ogromno časa - veliko več, kot če bi to delal nekdo, ki ima s tem izkušnje. Namreč, prvič sem vodil organizacijo tovrstnega dogodka, in ker nismo imeli nikogar, ki bi nas neposredno vodil, nadziral oziroma usmerjal, smo se morali pač učiti sproti. Celotna ekipa je delovala usklajeno, predpriprave so bile izjemno izpeljane. Na tekmi smo opazili nekaj manjših napak, ki jih gledalci morda niso, a zdaj točno vemo, kaj moramo naslednjič izboljšati," je zaupal Šček.

Temelji za prihodnost ragbija položeni
Na Rugby zvezi Slovenije se zavedajo, da so z uspešno izvedenim sobotnim projektom postavili temeljni kamen za prihodnost ragbija v Sloveniji, zdaj bodo morali zavihati rokave, saj se pravo delo šele začenja. Šček je pojasnil: "Ta dogodek je bil lepa promocija, zdaj pa se začne resno delo s predstavitvami kot vabilo v klube s skrbno pripravljenim programom rekrutiranja za celotno Slovenijo. S tem želimo zgraditi močne podmladke v obstoječih klubih in spodbuditi navdušence, da v svojih mestih odprejo svoje klube. Naša prioriteta so mladinski programi, saj želimo dvigniti reprezentanco prek mladih igralcev. Bratje Skofič ne bodo mogli igrati za vedno, mi pa si dolgoročno želimo doma vzgojene igralce."
Plečnikov stadion za Bežigradom idealen
Po tekmi je bilo pred stadionom v Šiški, kjer so se zbrali navijači in nadaljevali prijetno popoldansko druženje ob jedači in pijači, slišati veliko pohval, pa tudi predlogov. Eden izmed njih je bil, da bi ragbijske tekme izpeljali na največjem slovenskem stadionu v Stožicah. O tej možnosti smo povprašali Ščeka, ki je potrdil, da so na zvezi o tem že razmišljali, a je nato predstavil tudi številne ovire, med katerimi je tudi igralna površina: "Največja težava Stožic je cena najema, ki je v prihodnjih letih nikakor ne bi mogli plačati. Druga težava pa je, kot ste dejali, podlaga. Velika težava bi nastopila pri postavitvi golov, saj bi vrtanje lukenj poškodovalo ogrevalne in zalivalne sisteme pod površino. Tudi mere igrišča so premajhne, predvsem je prekratko. Vseeno pa bi bil za ragbi stadion za Bežigradom naravnost popoln. S prijateljem, predsednikom ZANS-a (Zveza ameriškega nogometa Slovenije, op. a.) Jernejem Pavličem, ki je bil tudi gost na sobotni tekmi, se pogosto pogovarjava, da bi bil stadion za Bežigradom izjemen. V nekaterih intervjujih je tudi lastnik Joc Pečečnik poleg nogometa omenjal možnost namembnosti še za ragbi. Iskreno upam, da se v prihodnosti to uredi, saj nam je stadion ŽAK v Šiški očitno postal premajhen."

Cene reprezentančnih dresov ne bodo previsoke
Na sobotni tekmi so slovenski igralci premierno oblekli nove zeleno-modre reprezentančne drese, ki so med navijači zaradi številnih podrobnosti - največja je rokopis Zdravljice na hrbtni strani - naleteli na val navdušenja. Na zvezi so poudarili, da si bodo lahko drese ljubitelji ragbija in ostali športni navdušenci kmalu zagotovili, obenem pa obljubili, da cene ne bodo previsoke: "Možnost naročila novih slovenskih dresov bo v prihodnjih dneh objavljena na spletni strani Rugby zveze Slovenije. Hkrati bodo na voljo tudi puloverji in drugi proizvodi. Cene ne bodo visoke, saj raje vidimo, da drese in puloverje reprezentance nosi čim več ljudi in tako posledično širijo besedo o našem športu."