Tu vsi slavijo svoje junake, čeprav bodo daleč od tega, da bi bili najuspešnejša država tudi ob koncu, kar so si javorjevi listi zadali za cilj, podprt tudi z obilnim državnim denarnim vložkom v akciji "Naše za zmagovalni oder".

Kot Brazilija v nogometu
Za zdaj so pri sedmih zlatih odličjih, Alexandre Biloudou je junak za vse večne čase, toda če ne bodo zlati v hokeju, bo to nacionalna tragedija. Pa pri tem prav nič ne pretiravam, taka je Kanada, v hokejskem svetu enaka kot Brazilija v nogometu. Zdaj bo to zagotovo vsem jasno, da nogomet ni edino gibalo športnega utripa. Konec koncev ni niti hokej na ledu, pa če je to komu prav ali ne.

26 let od zadnjega nastopa na OI
Ko smo predvčerajšnjim spremljali slovo Nemčije, smo znova pomislili na zadnji predolimpijski turnir in slovenski poraz z borih 2:1 z omenjeno reprezentanco, ki bo maja gostila svetovno prvenstvo. Slovencev na olimpijskem turnirju ni že 26 let, od iger v osrčju Bosne in Hercegovine, ko se je selektor Štefan Seme izognil uveljavljenemu ključu in na led poslal 23 slovenskih fantov na drsalkah.

Svetovno prvenstvo - neka druga kakovost
Od tedaj je to samo želja zadnjih generacij, ki so okusile tudi skupino A svetovnega hokeja. Toda ponosni junaki z risom na prsih naj mi ne zamerijo, če rečem, da je olimpijski turnir povsem nekaj drugega kot najelitnejše vsakoletno tekmovanje. Vsi upamo in si predvsem želimo, da bi naslednje leto na Slovaškem znova sodelovali.

Svetovno prvenstvo v Tivoliju
Imam to srečo, da sem na četrtfinalnem večeru olimpijskega turnirja, kjer bi si vsekakor čim prej znova želeli tudi risov. Toda ob letošnji domači hokejski realnosti bom ostal le pri tem, da so naši vrli hokejski delavci (upam, da ne bo zamere, če izpostavim najboljšega med njimi Ernesta Nestla Aljančiča, ki je tu v vodstvu olimpijskega turnirja) znova znali skupino B pripeljati v ostarelo Halo Tivoli, ki tudi hokejsko še ostaja v šestdesetih prejšnjega stoletja, ko so tudi na ljubljanskem ledu drsali najboljši na svetu. Morda bo prav ta aprilski turnir zbrisal črnino z domačega hokeja, ki je še precej večja, če imaš možnost s tribune pospremiti zares vse najboljše, ki se v teh dneh podijo po vancouvrskem hokejskem svetišču.

Bratislava bliže kot Vancouver
Upam, da bo prav Tivoli uvod na poti proti Bratislavi in Sočiju čez štiri leta, obenem pa se močno bojim, da se znova motim. Hoteli ali ne, to danes je bil žal popolnoma drug svet, kot smo ga vajeni doma. Če boste imeli čas, zato uživajte v olimpijskem hokejskem turnirju, pa tudi če le prek televizijskih zaslonov. Če bodo risi aprila uspešni, pa je Bratislava precej bliže kot Vancouver, vsaj za delno potešitev olimpijskih apetitov je tudi svetovno prvenstvo več kot dovolj. Sploh če bi se ponavljalo iz leta v leto. Z zgolj 30, ki jih lahko uvrstimo v kvaliteto, pa je vse to zares kar mali športni čudež.