Na prvem srečanju tekmovanja v Vancouvru je ob zmagi "levov" s 5:1 podal za vodilni zadetek, ki ga je dosegel Olli Jokinen. S 36. olimpijsko točko se je na vrhu tako izenačil z igralcem sovjetske izbrane vrste Valerijem Harlamovom, Kanadčanom Harryjem Watsonom in Vlastimiljem Bubnikom, ki je branil barve Češkoslovaške. Že na naslednji tekmi, ko so se Finci pomerili z Nemci in slavili s 5:0, je 39-letni zvezdnik, junija jih bo dopolnil 40, prehitel omenjeno trojico. Selanne je bil znova v vlogi podajalca, ko je z igralcem več zadel branilec Kimmo Timonen.
Finci igrali za Selännejevo točko
"Ena izmed stvari, ki smo jo želeli doseči danes, je bila Teemujeva točka," je po tekmi z Nemčijo dejal kapetan, dolgoletni partner v finskem napadu, klubski soigralec in dober prijatelj Selänneja Saku Koivu. "To je neverjetno. Je izjemen igralec in je čudovito igrati z njim ter biti del te zgodbe," ni mogel skriti navdušenja ob dosežku reprezentančnega kolega Sami Salo, ki je prav tako podal ob zadetku Timonena.
Hokejski blisk in dirkaška strela
Selänne, ki ima brata dvojčka Paava, je velik ljubljenec navijačev. Preprost Helsinčan na ledeno ploskev pride takoj za vratarjem, zadrsa na ogrevanje kot mladenič in ustreli prvi plošček proti prazni mreži. Vedno razposajeno maha otrokom in svojim privržencem ter jim prek ograde poda številne ploščke. Njegova strast so hitri avtomobili. Z družino, je oče štirih otrok, živi v Kaliforniji, kjer ima kar 23 jeklenih konjičkov. Lahko se pohvali, da je eden izmed redkih lastnikov Ferrarijevega lepotca enza. Doma na Finskem se je preizkusil tudi kot voznik relija. Pod psevdonimom Teukka Salama (v prevodu strela) je vozil celo preizkušnjo v prvenstvu WRC.
Selänneja slava ni pokvarila. Še naprej je skromen, denar mu ne pomeni veliko, le sredstvo, da lahko kupi avtomobile, za drugo pa mu ni mar. Ostaja tak, kot je bil pred prihodom v Ligo NHL, ko je tri leta celo delal v vrtcu kot vzgojitelj. Prijatelji ga še vedno zbadajo zaradi njegove angleščine, ki jo govori z močnim finskim naglasom.
Dve medalji na petih igrah
Za Selänneja, sedemkratnega najboljšega hokejista Finske, so igre v Vancouvru že pete. Osvojil je srebrno kolajno v Torinu in bronasto v Naganu. Na največjem športnem dogodku je prvič nastopil leta 1992 v Albertvillu, kjer pa je Finska razočarala in osvojila šele 7. mesto.

Za olimpijske igre leta 1998 so prvič prekinili Ligo NHL in so se tako za medalje potegovali prav vsi najboljši hokejisti. Selänne in Koivu sta bila skupaj na vrhu liste najboljših strelcev turnirja. Blestela sta v napadu z legendarnim finskim hokejistom in Teemujevim vzornikom Jarijem Kurrijem. Finska je v boju za bronasto odličje premagala Kanado, za katero je igral tudi Wayne Gretzky. V malem finalu Selanne zaradi poškodbe ni nastopil.
Naslednje leto je na svetovnem prvenstvu Finska osvojila srebro, Selänne pa je bil izbran za najboljšega posameznika turnirja. Na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002 je Teemu prevzel vlogo kapetana, saj se je Koivu takrat boril z rakom. Fince je izločila Kanada, ki je pozneje osvojila zlato. Selänne in druščina so bili razočarani šesti. Leta 2004 je z izbrano vrsto osvojil še en naslov svetovnega podprvaka.
Najboljši hokej na igrah dovolj le za srebro
V Torinu leta 2006 pa so Finci prikazali zares izjemen hokej. Znova sta moči združila s Koivujem ter si znova razdelila naslov najboljšega strelca tekmovanja. Skupaj sta se znašla v postavi turnirja, "Finski blisk" pa je bil imenovan za najboljšega napadalca 20. olimpijskih iger. Vendar pa so piko na i "levom" preprečili večni tekmeci Švedi. V finalu so "tri krone" slavile s 3:2. Finska je izgubila le obračun za zlato medaljo.
Izjemno učinkovit tudi v Ligi NHL
Le nekaj dni po 18. rojstnem dnevu je bil izbran na naboru Lige NHL kot 10. po vrsti s strani Winnipeg Jetsov. V Kanado se je odpravil štiri leta pozneje. Kariero je sicer začel pri Jokeritu iz rodnih Helsinkov. Že v prvi sezoni med "profesionalci" je zablestel s 76 zadetki, kar je še vedno rekord v "rookie" sezoni. Prav tako je v njegovi lasti rekord po številu točk novinca, dosegel jih je 132. S 76 zadetki v eni sezoni drži z Aleksandrom Moginlijem najboljši dosežek po številu golov med Evropejci.
Ko je bil leta 1995 v Ligi NHL "lockout" je moči združil s Kurrijem pri Jokeritu in postal evropski klubski prvak. S svojim idolom, ki ga letos lahko prehiti po številu zadetkov v najmočnejši ligi na svetu, manjka mu jih le še 5 , in postane najboljši Finec v NHL-ju, je nato sezono odigral tudi v Anaheimu.
(Pre)velika želja po naslovu
Leta 1996 se je iz Winnipega, franšizo so nato prodali v Phoenix (danes Coyotes), preselil v Kalifornijo k Mighty Ducksom. V dresu Racmanov je dvakrat postal najboljši po številu golov v ligi (1998, 1999), leta 1998 pa je bil tudi prvi Evropejec, ki je bil izbran za MVP All-Star tekme.
Tri leta pozneje so ga Ducksi poslali v San Jose, kjer je ostal dve sezoni, nato pa se je z namenom, da osvoji Stanleyjev pokal, kljub znatnemu zmanjšanju plače, skupaj z velikim prijateljem in nekdanjim soigralcem v Anaheimu Paulom Kariyjo pridružil zvezdniški ekipi Colorada. Z Joom Sakicem, Petrom Forsbergom, Milanom Hejdukom, Robom Blakom, Stevom Konowalchukom in Adamom Footom so povsem razočarali in izpadli v konferenčnem polfinalu.
"Druga pomlad" v "stari jati"
Selänne se je po neuspeli avanturi v Coloradu vrnil v Anaheim in znova spomnil na stare čase. Prejel je nagrado Milla Mastertona za povratnika leta. Leta 2007 je vendarle osvojil tako želeni Stanleyjev pokal, in to z ekipo, kjer je preživel svoja najlepša leta. V finalni seriji so v petih tekmah Racmani ugnali Ottawo.

Nato je napovedal upokojitev, a se je vrnil k Ducksom, ki so po njegovem prihodu spet zaživeli. Večkrat je že dejal, da se bo poslovil, a še vedno je pomemben člen Anaheima, kjer letos igra v napadu s Koivujem. V letošnji sezoni je zaradi težav izpustil številne tekme in Ducksom se je močno poznala njegova odsotnost. Zaradi zlomljene čeljusti je bil vprašljiv tudi njegov nastop na olimpijskih igrah, zato v Vancouvru igra tudi s posebno zaščitno masko.